{"id":5178,"date":"2012-10-13T17:03:39","date_gmt":"2012-10-13T15:03:39","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=5178"},"modified":"2013-02-12T11:08:49","modified_gmt":"2013-02-12T10:08:49","slug":"katarina-juvancic","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=5178","title":{"rendered":"Katarina Juvan\u010di\u010d"},"content":{"rendered":"

Po albumu Odpotovanja<\/strong> Toma\u017ea Pengova je nova plo\u0161\u010da Katarine Juvan\u010di\u010d in Dejana Lapanje zame nov vrhunec doma\u010dega kantavtorstva. Album Selivke <\/strong>je konceptualno zasnovan in pisan z izrazito \u017eenske perspektive. Deset zgodb, deset pogledov na \u017eivljenje ovitih v \u017eanrsko neulovljive melodije, skrbno izbrane zvo\u010dne pokrajine z majhnim, a sli\u0161nim naborom raznovrstnih glasbil in vokalov s slovenske alternativne scene. O glasbi in melodijah in vseh prostorih \u017eivljenja, ki nam jih Selivke pu\u0161\u010dajo v razmislek, sva se s Katarino pomenili po elektronskem mediju.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/span><\/a><\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Poznamo te kot navdu\u0161eno pisko in raziskovalko etnomuzikologije, \u0161e posebej s podro\u010dja folk in world glasbe. Kako sta \u0161tudij in kasnej\u0161e raziskovalno delo vplivali na tvoj na\u010din dojemanja in sprejemanja folk glasbe doma in v tujini? Katere najbolj dragocene izku\u0161nje si prinesla iz tujine ? <\/strong><\/span><\/p>\n

V ljudsko glasbo sem stopila skozi vrata popularne glasbe in \u0161e danes mi je v tem registru najbli\u017eja. Sem pa\u010d otrok rocka. Pri osemnajstih so me zbudili Fairport Convention<\/em>, pionirji britanskega elektrificiranega folk rocka. Do njih sem pri\u0161la preko psihedeli\u010dnega rocka, ki sem ga (med drugim) poslu\u0161ala kot najstnica. Kmalu zatem sem odkrila Istranovin<\/em> prvi album (Franco Juri \u2013 \u0161e vedno moj najljub\u0161i mo\u0161ki vokal doma\u010dega folk revivala) in sodobno dimenzijo \u00bbljudske avantgarde\u00ab na doma\u010dih tleh, predvsem iz osemdesetih let prej\u0161njega stoletja. Razne ideolo\u0161ke, glasbene, dru\u017ebene, tehnolo\u0161ke intervencije v ljudsko glasbo so tako postale zanimive tudi v raziskovalnem smislu. Ljudska glasba je kreativno polje, v katerem se v raznolikih zgodovinskih, geografskih, ekonomskih, migracijskih in drugih okoli\u0161\u010dinah vedno znova vzpostavljajo recipro\u010dni odnosi – iz njega \u010drpamo in vanj vra\u010damo. Druga\u010de bi bila \u017ee zdavnaj mrtva. Kot tak\u0161no sem jo sku\u0161ala predstaviti in pribli\u017eati \u0161tudentom folkloristike v \u010dasu mojega akademskega udejstvovanja (2003-2007). Ta misel se mi je skozi leta potrjevala tudi na \u0160kotskem, na festivalih folk glasbe, ki so bili moj \u00bbcoming of age\u00ab (kot bi rekla antropologinja Margaret Mead) v raziskovalnem, osebnostnem, \u010dustvenem, glasbenem in pevskem smislu. Brez teh izku\u0161enj morda tudi nikoli ne bi stopila na oder.<\/span><\/p>\n

Glasbena publicistika je naslednje poglavje, s katerim \u0161iri\u0161 obzorja bralcem neko\u010d Muske, danes Nove Muske na spletu. Kako si izbirala sogovornike, glasbenike in glasbenice? Ali vpra\u0161ano druga\u010de, je navdu\u0161enje nad glasbo in tematiko poklicalo tudi \u017eeljo po zapisu?<\/strong><\/span><\/p>\n

Z \u017eeljo po raziskovanju glasbe je rasla tudi \u017eelja po delitvi izku\u0161enj poslu\u0161anja in ob\u010dutenja muzike z drugimi. Akademski okvir je bil v tem smislu vedno premajhen in preve\u010d hermeti\u010den. Publicisti\u010dno pisanje za \u0161ir\u0161i krog ljudi mi \u0161e danes predstavlja edinstven prostor svobode in odgovornosti. Svobode predvsem v smislu rabe imaginacije in \u010dim bolj razko\u0161nega, pro\u017enega, mikavnega lingvisti\u010dnega arzenala pri upovedovanju tistega, kar vidim in sli\u0161im (igra z besedami je lahko veliko napornej\u0161a kot igra z zvoki) in nenazadnje odgovornosti izre\u010denega, napisanega. Glasbeniki za razliko od znanstvenikov slikajo subtilne podobe zvo\u010dnih nians svojega notranjega sveta, kjer je vsak \u010dlovek najve\u010dkrat gol in zato ranljiv. Z leti se vse bolj zavedam, da je kultiviranje ne\u017enosti na vseh podro\u010djih delovanja in bivanja izjemno pomembno. Obenem pa je tudi konstruktivna kritika, podprta z dobrim znanjem tako glasbenih kot dru\u017ebenih in histori\u010dnih parametrov, v katerih glasba nastaja in \u017eivi, bistvena sestavina vsake dobre kritike in pisanja o muziki. Pisanje za \u0161\u010depec neodvisnih medijev (kjer navadno vsi delamo po \u00bbpartizansko\u00ab, za skupnost, za gu\u0161t, za to, da nas kdo prebere) mi daje svobodo izbire sogovornikov in recenziranja tistih plo\u0161\u010d, v katerih in s katerimi u\u017eivam tudi sama. Pri tem trmasto vztrajam.<\/span><\/p>\n

In potem, a ne nazadnje pride kantavtorstvo\u2026.ali se motim? Zanima me, kdaj in kako se je zgodil ta preskok \u00bb iz besede\u00ab v \u00bbglas\u00ab; ali \u00bbizza odra\u00ab na \u00bboder\u00ab? Tvoj prvi nastop? \u017delja, ki preraste v realno\u2026<\/strong><\/span><\/p>\n

Obredje ob glasbi, pod odrom imajo svoj \u010dar. Ritual koncerta z vsemi zvo\u010dnimi, svetlobnimi u\u010dinki, in niansami, dihanjem prostora, dihanjem z muziko, muzi\u010disti na odru. Muzika je moja cerkev, koncert moja ma\u0161a. Morda sem izbrala neposre\u010deno analogijo, vsekakor pa se spogledujem s prostorom skrivnostega in posve\u010denega, v katerega so me v najstni\u0161kih letih vpeljali moji prijatelji \u2013 poznavalci muzike in zbiratelji glasbenih obskuritet. Sicer sem v zavetju \u0161tirih sten pela in komponirala (ter se spremljala na kitaro) \u017ee dolgo pred tem, vendar mi je takrat zadostovalo, da sem v koncertih samo u\u017eivala, v\u010dasih tudi pisala in fotografirala (kar sicer \u0161e vedno po\u010dnem). Preskok na oder se je zgodil v mojih zgodnjih tridesetih, kar je sicer zelo pozno, ampak pred tem \u010das ni bil zrel, jaz nisem bila zrela, to danes vem. Deloma je kriv Kantfest, deloma uspeh komada Uej Uej<\/em> (Magdalenca)<\/em>, v veliki meri pa sodelovanje s kitaristom Dejanom Lapanjo. Ko so se vsi ti impulzi zgostili v en velik DAJMO!, potem se nisem ve\u010d obotavljala.<\/span><\/p>\n

Dru\u017eenje v okviru somi\u0161ljenic in somi\u0161ljenikov, aktivna scena entuziastov, ki \u017ee leta poganjajo odmeven avtorski festival Kantfest, letos tudi vajin nagrajeni glasbeni prispevek …pa me zanima tvoje mnenje o kantavtorstvu v Sloveniji\u2026<\/strong><\/span><\/p>\n

\u010ce je \u0161e pred nekaj leti sodobna ljudska muzika do\u017eivljala svoj razcvet, potem to danes lahko trdimo za doma\u010de kantavtorsko snovanje. K temu je pripomogla tako vzpostavitev mre\u017ee festivalov in koncertov tovrstne glasbe (s pionirskim Kantfestom na \u010delu), kot tudi finan\u010dna kriza, ki je globoko zarezala tudi v bud\u017eete bendov, glasbenikov in glasbenic. Danes je biti sam ali v dvoje eden redkih na\u010dinov na\u010din glasbenega ustvarjanja in izvajanja, pri katerem morda vseeno ne zabrede\u0161 v popoln bankrot. Poleg tega se ljudje po\u010dasi, a vztrajno zbujajo iz otopelega neoliberalisti\u010dnega sna. Kantavtorji smo se kot pripovedovalci zgodb, varuhi intimnega in anga\u017eirani glasniki dru\u017ebenega dol\u017eni odzvati na ta \u010das. Morda ne ponujamo re\u0161itev, vsekakor pa smo tu zato, da skozi umetni\u0161ko delovanje in aktivnosti opozarjamo na nepravilnosti aktualnega trenutka. Kli\u010demo k druga\u010dnemu svetu, druga\u010dnim odnosom, reflektiramo na\u0161 in svoj \u00bbtukaj in zdaj\u00ab, v vsej lepoti in tudi tesnobnosti. Tako je danes in tako je bilo tudi na za\u010detku. V mislih imam Woodyja Guthrija, pa Victorja Jara, Violeto Parra, Phila Ochsa, Vladimira Visotskega, nenazadnje tudi Pussy Riot. \u017delim, da kantavtorji postanemo skupnost, za kar se poleg nekaterih starej\u0161ih kolegov in kolegic kot so Peter Andrej, Xenia Jus in Jani Kova\u010di\u010d tudi sama \u017ee nekaj let trudim (organizacija okroglih miz, intervjujev, peticija za priznanje kantavtorskega poklica). Nenazadnje smo na lastno pobudo kantavtorice in kantavtorji pravzaprav kot edini glasbeniki igrali na zasedbi Filozofske fakultete in na 168-urnem \u00bbkulturnem bujenju\u00ab In\u0161tituta IRIU \u2013 Miniministrstvu za kulturo. Tak\u0161nih akcij mora biti v prihodnje \u0161e ve\u010d! S Kanfestom se zadnja leta povezujemo s kantavtorji iz cele Evrope, z Dejanom pa sem del kolektiva Novi odmetnici<\/em>, ki zdru\u017euje mlaj\u0161o generacijo kantavtorjev iz biv\u0161e Jugoslavije. V prihodnjih mesecih in letih torej pri\u010dakujte internacionalno kantavtorsko revolucijo!<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

\"\"
Katarina Juvn\u010di\u010d; foto: Vasja Eigner<\/span><\/figcaption><\/figure>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Izvrstni glasbeni prvenec Selivke ponuja v liriki deset razli\u010dnih zgodb, povezanih sicer v konceptualno zbirko in pisanih z (ne)vidno \u017eensko pisavo. Izjemna pisava izvirno in mestoma provokativno premleva \u0161tevilne teme, preigrava mite, o\u017eivlja spomine,<\/strong> intertekstualno povezuje motiviko in domi\u0161ljijo folklornega vpetega v sodobnost. \u017denske in njihove zgodbe kot navdih ali poklon?<\/strong><\/span><\/p>\n

Oboje. Selivke so resni\u010dne \u017eenske z resni\u010dnimi usodami. Pesmi na albumu so poklon \u017eenski mo\u010di, pogumu, sr\u010dnosti, modrosti, humorju. So klic k opolnomo\u010denju \u017eenske, vseh \u017eensk sveta. Njihovih zgodb ne smemo pozabiti. Zaradi njih obstajamo, zaradi njih smo tu. Zaradi njih sem, kdor sem. Ali, \u010de parafraziram Pengova \u2013 daj pomisli, koliko \u017eensk se je ljubilo, trpelo, umiralo, se smejalo, da si zdaj ti. Skozi upesnjeno in uglasbeno govorico so se rodile tudi zato, da bi postale vir navdiha drugim.<\/span><\/p>\n

Emotivno izjemno mo\u010dna pesem je Uspavanka za Fride<\/em>. Pesem, ki jo je porodila nemo\u010d, ki jo ob\u010duti\u0161 v bolni\u0161ni\u010dni postelji in si jo spretno in navdihujo\u010de spremenila v pesem. Avtobiografski element je tu izjemno mo\u010dan in to mo\u010d in milino se \u010duti tudi v pesmi. Kaj meni\u0161? Kako sicer pi\u0161e\u0161 pesmi? Koliko usklajevanja je med vama, ko se lirika polo\u017ei v melodijo? Kako nastajajo aran\u017emaji?<\/strong><\/span><\/p>\n

Uspavanka za Fride<\/em> je pesem, ki izvira iz lastne izku\u0161nje soo\u010danja s svojo umrljivostjo, z rakom; izku\u0161nje, ki me je prvi\u010d oplazila pri devetindvajsetih letih. Takrat in \u0161e ve\u010dkrat kasneje sem spoznala mnogo (starej\u0161ih) \u017eensk, ki jih je podobna usoda spravila v drugo in tretje nadstropje klini\u010dnega centra. Ob\u010dutek nemo\u010di, strahu, vonj po smrti, ki ga lahko v spanec zaziblje zgolj \u017eelja po \u017eivljenju, po ljubezni. Verjetno iz teh izku\u0161enj izvira ideja selitve, transcenden\u010dnih, metafizi\u010dnih, simbolnih potovanj med \u017eivljenjem in smrtjo (do obeh je enako dolga pot), ki so me za vedno zaznamovale. Mene in na tiso\u010de drugih \u017eensk.<\/span><\/p>\n

\u010ce dobro pomislim, je prav to rde\u010da nit teh zgodb, \u017eensk, katerih zgodbe so me nagovorile.<\/span><\/p>\n

Pisanje tak\u0161nih pesmi oziroma prevajanje v pesni\u0161ko in glasbeno govorico ne zahteva zgolj celega, ampak celostnega \u010dloveka. Je dragocena lekcija v krotenju lastnega ega in pu\u0161\u010danju prostora drugim glasovom oziroma glasovom drugih. V\u010dasih mora\u0161 dolgo \u010dakati, da te pesmi pokli\u010dejo, spet drugi\u010d se skoraj v trenutku, brez kakega posebnega premisleka ali intervencije zlijejo na papir. Na tej plo\u0161\u010di je ve\u010dina zgodb in \u017eensk v njih klicala po prvem. Dejan je to razumel. Moja besedila in melodije \u2013 pesemske skelete in srca je oblo\u017eil z mesom in krvjo, Tinka Volari\u010d je \u017eenskam podarila o\u010di, gostujo\u010di glasbeniki in glasbenice so jim dali \u0161e ve\u010dja krila, da so lahko poletele.<\/span><\/p>\n

Uspavanka<\/em>, pa tudi Balada o Rozki in vrtnem pal\u010dku<\/em>, mi v spomin prikli\u010de \u0161e eno izjemno referenco, namre\u010d album Pelin \u017eena<\/em> Svetlane Makarovi\u010d. Nedvomno ima levji dele\u017e pri tem prekrasna lirika, ki te v tem trenutku postavlja ob bok te na\u0161e velike \u0161ansonjerke, pa skupne tematike tesnobe, bli\u017eine smrti in kar je pri obeh razoro\u017eujo\u010de je nedvomno na\u010din, kako to inovativno izpeljeta, humorno, ve\u010dkrat celo otro\u0161ko igrivo in ironi\u010dno dovtipno. Pa bi te vpra\u0161ala, kdo so bili tvoji glasbenih heroji? Koga rada poslu\u0161a\u0161? Kaj te navdihuje v literaturi?<\/strong><\/span><\/p>\n

Uf, to pa je kompliment, ki ga moram kar malo \u00bbpredihati\u00ab. Do (opusa) Svetlane Makarovi\u010d \u017ee od najstni\u0161kih let, ko sem se pogovarjala z njeno telefonsko tajnico Mici, gojim nekak\u0161no hecno me\u0161anico strahospo\u0161tovanja, ob\u010dudovanja, kameradstva in ne docela pojasnljive bli\u017eine. Nekaj let zavestno nisem brala njenih pesmi, da le ne bi preve\u010d zaznamovale lastnega pisanja. Gledano z distance je to precej\u0161nja neumnost. Vsak od nas je namre\u010d \u010duda\u0161ka, unikatna, da ne re\u010dem posre\u010dena vsota vseh in vsega, kar smo, kar smo bili in kar \u0161e bomo….Ob tem vpra\u0161anju sem dolgo premi\u0161ljevala, kdo vse je neizbrisljivo vplival name. In ugotovila, da je bilo med njimi ogromno \u017eensk, zato se bom to pot omejila samo nanje. Ker sem v prvi vrsti \u010dlovek pesni\u0161ke besede (to sem bila \u0161e preden sem se potopila v znanost in muziko), so mi pri odra\u0161\u010danju pomagale pesnice \u2013 \u017ee omenjena Makarovi\u010deva, moja draga prijateljica Ne\u017ea Maurer, ruski Ana Akmatova in Marina Cvetajeva… Zadnje \u010dase pa me te\u017ekih misli (od)re\u0161uje nedavno preminula poljska poetesa Wis\u0142awa Szymborska, \u0161kotska pisateljica in pesnica Kathleen Jamie pa mi z bole\u010de podrobnimi, bogato metafori\u010dnimi in obenem brezte\u017enostno preprostimi opisi narave in \u010dloveka odpira nove poti zaznavanja in pisanja o vsem. V glasbenem smislu so me pregnetle in oblikovale tak\u0161ne \u017eenske, kot so na primer Patti Smith, Billie Holiday, Violeta Parra, Janis Joplin, Sandy Denny, Joni Mitchell. V tem trenutku pa od mojega cede predvajalnika nikoli niso dale\u010d Anna Calvi, Ane Brun, Karine Polwart, Ana\u00efs Mitchell, Carla Azar (bobnarka pri Jack White-u). Vredne posluha!<\/span><\/p>\n

Podobno sr\u010den je tudi komad Lilija, vrtnica, glicinija<\/em>; zdi se mi, da ga \u0161e posebej \u010dutno in z lahkoto odpoje\u0161, mirnost, tista hrepene\u010da nostalgi\u010dnost, ki se na trenutke \u017eivo spogleduje z eroti\u010dnostjo. Skratka, ve\u010d kot odli\u010den odgovor na fenomen Aleksandrink. Iz preteklosti skok v bli\u017enjo preteklost in problem izbrisanih v pesmi Mene nema<\/em>; skratka dru\u017ebeno kriti\u010dna anga\u017eiranost ti ni tuja, \u0161e posebej ko udari po \u017eenskah. Kaj meni\u0161?<\/strong><\/span><\/p>\n

Zgodovina je polna dru\u017ebeno anga\u017eiranih \u017eensk in revolucionark, \u010detudi o njih ne pi\u0161ejo zgodovinske knjige. Tako, kot cenim Rozo Luxemburg, ob\u010dudujem \u017eensko, ki je nagovorila cel vagon sotrpink, da so sko\u010dile iz vlaka, namenjenega v koncentracijsko tabori\u0161\u010de, kot izbrisano mamo samohranilko, ki je z izjemnimi napori, vztrajnostjo, digniteto in humorjem pre\u017eivela popolno poni\u017eanje in brutalno odvzetje identitete. \u017denska mo\u010d je nekaj veli\u010dastnega \u2013 v to me \u017eenske iz tukaj in tam, od danes in v\u010deraj prepri\u010dujejo vsak dan. Pravice, ki so jih za nas izborile na\u0161e prednice, niso nekaj samoumevnega, vsaki\u010d znova jih moramo izbojevati. In \u010de ne bi bilo hrabrih \u017eensk in modrih mo\u0161kih, jih ne bi imele. Danes se pravice slehernika kr\u0161ijo na vsakem koraku in edina mo\u010d, ki jo imamo, je solidarnost, pogum, medsebojno zaupanje in nenazadnje ljubezen, ki je pravzaprav temelj vsega. \u00bbLove’s the only engine of survival\u00ab (ljubezen je edini na\u010din pre\u017eivetja), v svoji genialni, prero\u0161ki The Future<\/em> poje Leonard Cohen. \u010cakam, kdaj bodo to odkrili in udejanjili slovenski 99%. Potem nas nih\u010de ve\u010d ne ustavi!<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

\"\"
Katarina Juvan\u010di\u010d in Dejan Lapajna; foto: Janez Pelko<\/span><\/figcaption><\/figure>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Omenila bi \u0161e izjemno besedilo v Epitafu za lahko\u017eivke<\/em>; bistveno bolj udarna, v stilu kabareja napisana pesem, ki je za\u010dinjena z drzno, mo\u010dno in strastno \u017eensko pisavo. Odkrito in brez zadr\u017ekov seka\u0161 proti hipokriziji slovenske dru\u017ebe in kulture. Koliko tega ob\u010duti\u0161 tudi ti v tvojem umetni\u0161kem miljeju? Kako je biti \u017eenska v tem glasbenem poslu?<\/strong><\/span><\/p>\n

O tem sem se sicer pred kratkim ob\u0161irno razpisala \u017ee tukaj<\/a>\u00a0in tukaj<\/a><\/span>,\u00a0zato tokrat na kratko. Glasbeni biznis je \u0161e vedno maskuliziran in maskulinisti\u010den, v svojem bistvu rigiden in odslikuje tradicionalno delitev dela po spolu, kjer se \u017eenska dojema ali kot objekt ob\u010dudovanja ali kot nekak\u0161na pomo\u010dnica, tola\u017enica, muza. V obeh primerih je objektificirana; nekdo, ki stoji ob mo\u0161kem (ja, nekateri \u0161e vedno glodajo Adamovo rebro). Zadnja desetletja so igro mo\u010di prevetrile ustvarjalke, predvsem kantavtorice ter jazz in rock instrumentalistke, na doma\u010dem terenu sicer \u0161e vedno prej izjeme kot pravilo. Na\u0161 \u010das prihaja \u2013 ve\u010d, kot nas bo, dlje, ko se bo sli\u0161al na\u0161 glas, la\u017eje bo tistim, ki prihajajo. Zato se spla\u010da biti pogumen in vztrajen!<\/span><\/p>\n

Med \u0161tevilnimi sodelujo\u010dimi glasbeniki, pevkami in glasbenicami, sem se \u0161e posebej razveselila glasu Bogdane Herman, prve dame na\u0161e folk glasbe. Kako se po\u010duti\u0161, ko v svoje delo vtke\u0161 \u0161e drobce najbolj\u0161ega drugih izvajalk?<\/strong><\/span><\/p>\n

Poleg Sabine Magajne Bogolin, ki je s svojim rogom po\u017elahtila Uspavanko za\u00a0<\/em>Fride<\/em> in Spomin\u010dico<\/em>, sem hotela, da se v pesmih oglasijo tudi glasovi pevk, ki jih spo\u0161tujem in jih imam rada. Bogdana Herman, Irena Toma\u017ein, Vesna Zornik in Kombinatke. Tudi one so selivke. Hvale\u017ena sem, da so bile to mojo izku\u0161njo pripravljene deliti z mano in vsemiostalimi. Verjamem, da na\u0161e sodelovanje v tak\u0161ni ali druga\u010dni obliki \u0161e ni reklo zadnje besede.<\/span><\/p>\n

Na albumu je pomembno vlogo izrisala tudi ilustratorka Tinka Volari\u010d, tako da je zgo\u0161\u010denka tudi v tem pogledu estetsko v\u0161e\u010dna in bogata. Tudi to je neizogiben in ve\u010dkrat spregledan del vlo\u017eka v izdajo nekega glasbenega izdelka. Koliko truda in zamisli je bilo potrebno, da je album iz\u0161el v tako bogati razli\u010dici? Vklju\u010dno z ve\u010dpomenskim naslovom, ki gre v uho\u2026 Kaj te sicer pritegne na naslovnicah albumov?<\/strong><\/span><\/p>\n

V dana\u0161nji digitalni dobi je izdati svojo muziko pravzaprav mala malica. Vse, kar potrebuje\u0161, je lap-top, par mikrofonov in snemalni software (najpogosteje logic ali protools), da komade v mp3 obliki nalo\u017ei\u0161 na internet in s tem v splo\u0161ni obtok. V tem pogledu sem precej \u00bbstaro\u0161olska\u00ab, saj imam rada otipljivo obliko muzike, tak\u0161no, ki jo lahko gleda\u0161 z u\u0161esi in poslu\u0161a\u0161 z o\u010dmi. Zagovarjam stali\u0161\u010de, da mora imeti v \u010dasu, ko je cedejka postala zgolj neka simbolna, promocijska \u00bbvizitka\u00ab, album prese\u017eno oblikovno in ilustrativno vrednost. Tak\u0161ne plo\u0161\u010de preprosto mora\u0161 imeti doma, jih vsake toliko \u010dasa izbrskati iz police ter pobo\u017eati z o\u010dmi in prsti. Od vedno so me pritegnili psihedeli\u010dni ovitki plo\u0161\u010d iz 60ih in 70ih let (verjetno zaradi o\u010ditnih asociacij na meni ljub art noveau<\/em> stil), v zadnjem \u010dasu pa sta me navdu\u0161ili izdaji Maje Osojnik<\/em> \u2013 \u010crne vode in Crying Games Irene Toma\u017ein<\/em>, ki sta (tako glasbeno kot oblikovno) celostni mojstrovini.<\/span><\/p>\n

Pred leti, ko \u0161e nisem imela popolno izrisanega koncepta plo\u0161\u010de, sem vedela, da bo moj album naslikala prav Tinka. Takrat je bila tudi ona na za\u010detku svoje ilustratorske poti. Upam si trditi, da je bila ta plo\u0161\u010da za naju obe precej\u0161nja iniciacija. V polno\u010dnih telefonskih pogovorih med Ljubljano in Mostom na So\u010di se je zgodilo marsikaj. Tinka je izjemno subtilna oseba in \u010dudovita ilustratorka \u2013 te \u017eenske pozna tako dobro ali v\u010dasih celo bolje, kot jaz. Mislim, da je to o\u010ditno vsakomur, ki se zagleda v naslovko in odpre knji\u017eico. \u010ce bi bila Humphrey Bogart, bi rekla: \u00bbI think this is the beginning of a beautiful friendship\u00ab. Gotovo bova \u0161e ustvarjali skupaj!<\/span><\/p>\n

Album je iz\u0161el v samozalo\u017ebi; zavestna odlo\u010ditev ali le posledica razmer na doma\u010dem glasbenem trgu?<\/strong><\/span><\/p>\n

Doma\u010da zalo\u017eni\u0161ka dejavnost je buti\u010dna, fragmentirana, finan\u010dno in kadrovsko podhranjena, zato izvajalcu skorajda ne more ponuditi ne\u010desa, \u010desar si z lastno iznajdljivostjo in anga\u017emajem ne bi mogel zagotoviti sam. Do sedaj me ni \u0161e nih\u010de prepri\u010dal, da zna zame bolje poskrbeti od mene.<\/span><\/p>\n

Prestopila si kar nekaj bregov umetni\u0161kega ustvarjanja, in vendar\u2026 kje in kdaj se po\u010duti\u0161 najbolj svobodna v svojem kreativnem zanosu? Kdaj te najbolj ponese dale\u010d pro\u010d od ponorelega sveta?<\/strong><\/span><\/p>\n

Takrat, ko sem sama s sabo, pri sebi. Sli\u0161i se povsem samoumevno, pa je vse prej kot to. Kolikor sem dru\u017eabno bitje, sem tudi volk samotar. Za ustvarjanje potrebujem samoto, ti\u0161ino, premislek, refleksijo. U\u010dim se negovati ljubezen do sebe in do drugih, se po\u010dlove\u010devati vsak dan znova. To je vse\u017eivljenjska \u0161ola \u2013 bole\u010da in odre\u0161ujo\u010da hkrati. Vsak dan prina\u0161a nova spoznanja o tem, kdo sem in zakaj sem tu. Tudi pesmi se u\u010dim pisati in peti takoreko\u010d \u017ee celo \u017eivljenje in ni\u010d ne ka\u017ee, da bo v prihodnje kaj druga\u010de.<\/span><\/p>\n

Selivke so neprecenljiv in dragocen zapis teh svobod, ki si jih premlevala kar nekaj \u010dasa, pa me za konec zanima, kam te vle\u010de du\u0161a v teh dneh? Kaj se ti plete po glavi? Kaj snuje\u0161 v prihodnje?<\/strong><\/span><\/p>\n

V\u010dasih se mi zdi, da se mi zaradi vseh silnih tektonskih premikov, ki zadnjih nekaj let tresejo moje bivanje, mudi \u017eiveti. In bi rada naredila ve\u010d, kot zmore moje telo. Zato se u\u010dim prepustiti, da me moji ustvarjalni meandri po\u010dasi nosijo tja, kamor moram priti. Pot se izrisuje sproti, vem, kaj bi rada, vem, kam grem. Vsaj ve\u010dino \u010dasa. Po\u010dasi se bistrijo obrisi nove plo\u0161\u010de, ki bo najverjetneje zopet tematska in na nek na\u010din povezana z uspavankami, \u0161e prej (v naslednjem letu) mala plo\u0161\u010da mojih pesmi v angle\u0161\u010dini, pa monografija o sodobni slovenski folk glasbi je tudi v na\u010drtu, vmes pa se bom u\u010dila lekcij iz negovanja solidarnosti in grajenja skupnosti. Da bom sploh lahko \u0161e obstajala. Da bomo sploh lahko \u0161e obstajali.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Katarina Juvan\u010di\u010d in Dejan Lapanja:<\/span><\/p>\n

www.myspace.com\/katarinajuvancic<\/span><\/a><\/span><\/span><\/p>\n

https:\/\/www.facebook.com\/pages\/Katarina-Juvan\u010di\u010d-Dejan-Lapanja\/139966002749658<\/span><\/a><\/span><\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Intervju ob izidu albuma Selivke…<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":5186,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-5178","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5178","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5178"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5178\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5918,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5178\/revisions\/5918"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/5186"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5178"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=5178"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=5178"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}