{"id":5212,"date":"2012-10-16T08:00:03","date_gmt":"2012-10-16T06:00:03","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=5212"},"modified":"2013-02-12T11:08:49","modified_gmt":"2013-02-12T10:08:49","slug":"knjiga-ante-perkovic-sedma-republika-novi-liber-zagreb-jp-sluzbeni-glasnik-beograd-2011","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=5212","title":{"rendered":"KNJIGA: Ante Perkovi\u0107 – Sedma Republika (Novi liber, Zagreb; JP Slu\u017ebeni glasnik Beograd, 2011)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Uredniki zbirke Sa zrnom soli Novog libera, ki v osnovi ponuja bralcem knjige s strogo zgodovinsko politi\u010dno motivirano tematiko, so se tokrat odlo\u010dili v \u017eari\u0161\u010de raziskave postaviti popularno kulturo, oziroma njen najbolj izpostavljen in samozavesten del, rokovsko kulturo. Kako se je pop kultura spreminjala ob razpadu biv\u0161e dr\u017eave in kasneje v osamosvajanju Hrva\u0161ke, v vojnem in povojnem obdobju? Kako se je rok, ta kulturolo\u0161ko najbolj protivojni element in glas preteklega stoletja, zoperstavil in upiral tej vojni plimi? Ali je na koncu vendarle podlegel? Kako je pop kultura spreminjala tudi dru\u017ebeno klimo? To so bila samo okvirna vpra\u0161anja, ki naj bi se v knjigi izpostavila in reflektirala.<\/p>\n

Ante Perkovi\u0107 (1973) je bil po mnenju uredni\u0161tva prava izbira, namre\u010d dovolj zrel, da temeljito pozna pop in rok kulturo in obenem \u0161e vedno mlad, da razume najsodobnej\u0161e trende. Tudi sicer sam novinar, glasbeni kritik, urednik, pa glasbenik, danes pi\u0161e glasbo ve\u010dinoma za gledali\u0161\u010de in film. \u017divi v Zagrebu.<\/p>\n

Vsako pisanje o glasbi je izrazito osebna zadeva, kajti gre za umetnost, ki nezavedno vpliva na vse na\u0161e \u010dute in katere smisel in pomen nosimo ho\u010de\u0161 no\u010de\u0161 s seboj. Vedno. Vsako obdobje v preteklosti prina\u0161a druga\u010dno in drugo glasbo, vedno pa je vznemirljivo zanimivo med njimi vle\u010di paralele, zgodovinske, kulturno sociolo\u0161ke, dru\u017ebene. Ena najbolj novih in sve\u017eih naplavin popularne godbe je nedvomno rokovska godba, rok kot fenomen, kot glasbeni in sociolo\u0161ki primer, kot \u0161tudija, ki je \u0161e posebej unikatna na prostorih biv\u0161e domovine. In razgradnja spomina Anteja Perkovi\u0107a kar \u0161prica od domiselnih, sve\u017eih in novih vzporednicah tako v \u010dasu kot s \u010dasom, kot jih je ob\u010dutil sam in kot jih z 20 letno distanco zapisuje na papir danes. Perkovi\u0107 ima glasbo rad, je fan prav posebne rokovske subkulture (neko\u010d smo ji rekli alternativa), pa imajo zato z zapisanim v knjigi nekateri te\u017eave. \u010ce\u0161, da je netoleranten. Vse prej kot to, bi rekla\u2026 stvari ima pri sebi jasno raz\u010di\u0161\u010dene, konglomerat spominov in spo\u0161tljivo kilometrino vseh koncertov, ki si jih je ogledal, nam predo\u010di v branje. Z vsem se vsekakor ne gre strinjati, ampak saj zato se tudi pi\u0161ejo knjige\u2026<\/p>\n

Knjiga se bere na mah; pisana je literarno bravurozno, domiselno in bistro, za glasbene sladokusce je to v bistvu obvezno \u010dtivo. Mestoma provokativno in drzno postavljene teme so sicer podkrepljene z dokumenti, zapisi \u010dasa, fragmentarnimi odkru\u0161ki, ponovno prebranimi starimi intervjuji, prebrskanimi arhivi, izjavami pri\u010d nekdanjega \u010dasa in njihovi spomini na preteklost in kar je pri vsem skupaj bistveno: Tu so \u0161tevilni pomembni komadi zvoka, slike in besedilo, ki so v\u010dasih povsem nenamerno, natan\u010dno kot rentgenski posnetki zabele\u017eili \u010das in duha, ki mu je uhajal. <\/em>Perkovi\u0107 jih kot spreten re\u017eiser samo odli\u010dno spaja skupaj v svojo refleksijo preteklosti. Tudi zato bi lahko marsikateri tezi oporekali, potrebne bi bile vsaj ponovne prevetritve. Gre za izredno privla\u010dno tematiko, ob kateri bi se mnenja kar kresala in kar kli\u010de po kak\u0161ni \u00bbokrogli\u00ab mizi. Resni\u010dno.<\/p>\n

V tem kontekstu bi rada nanizala samo nekaj najbolj so\u010dnih ocvirkov Sedme republike. Sedma republika je bila nadnacionalna; spajala je ljudi po kulturolo\u0161kem klju\u010du, dale\u010d pro\u010d od vsakodnevne politike, od levih in desnih, obuja spomine na svoja \u0161tudijska leta 1968 do 1971 Sini\u0161a \u0160karica: Morda bi se morali sramovati, toda vse to je \u0161lo mimo nas. Za takratne \u0161tudentske vodje smo bili neki \u010dudni dolgolasi kiti, ki se ukvarjajo z glasbo in jih ne zanima ni\u010d drugega. V bistvu je tudi bilo tako; rock’n’roll je bil na\u0161a oaza, na\u0161 prostor, dale\u010d pro\u010d od kakr\u0161negakoli zavedanja, bodisi nacionalnega, ali politi\u010dnega, levega ali desnega. <\/em><\/p>\n

In res, mo\u010dna kulturna komunikacija na osi Ljubljana-Zagreb-Beograd je postala konec sedemdesetih let dovolj svobodna, neobremenjena in zaznamovana z rezom zadnjega velikega umetni\u0161kega poka 20. stoletja, da se je iz tega lahko ustvaril krogotok dogajanj, ki je spro\u017eil tako imenovani novi val. Obdobje, ki ga je Perkovi\u010d v knjigi \u0161e posebej dobro obdelal in mu skladno s tem dal tudi svoj poklon. Saj veste, koncert Pankrtov na razstavi stripov Mirka Ili\u0107a v Zagrebu je konec leta 1977 pognal zagreb\u0161ko sceno.<\/em><\/p>\n

Toda deset let kasneje je scena povsem druga\u010dna, pa naslednjih deset \u0161e huje druga\u010dna, ko \u010das naplavi na Hrva\u0161kem tipe kot je Thompson. Pika. Komentar Perkovi\u0107a na zgodovinski konglomerat je enkraten. Kaj zapi\u0161e takoj zatem: iz rokava povle\u010de Film Mi\u0161e Radivojevi\u0107a in scenarista Neboj\u0161e Pajki\u010da De\u010dko koji obe\u010dava (1981) . Vse je povezano. Veste, kako se imenuje glavni junak prvega jugoslovanskega rock’n’roll filma De\u010dko koji obe\u010dava? Slobodan Milo\u0161evi\u0107. Vse je povezani in ni\u010d nima smisla.<\/em> Mimogrede, film se zaklju\u010duje s Kojino pesmijo Depresija, katere prvi verzi gredo: Ti \u017eivi\u0161 v Beogradu in ne sanja\u0161, kaj te \u010daka.<\/em><\/p>\n

V nadaljevanju se avtor preizpra\u0161uje o vlogi glasbe in glasbenih herojev v izrednih razmerah. Kaj od njih pri\u010dakujejo vro\u010de glave najstnikov? Ali kakor to zelo subjektivno in odkrito zapi\u0161e o letu 1992 v biv\u0161i domovini: Sploh me ni zanimalo, kaj o vojni prepevajo \u0110or\u0111e Bala\u0161evi\u0107, Bajaga ali Bora \u0110or\u0111evi\u0107, v glavnem zato, ker mi njihova muzika ni bila v\u0161e\u010d. Milan, Koja, Cane, Rambo, Kebra\u2026., oni so bili pa druga zgodba. \u0160ele danes mi je kristalno jasno, da smo od njih pri\u010dakovali neke vrste opravi\u010dilo. Bili so del na\u0161ega odra\u0161\u010danja in zdelo se nam je pomembno vedeti, da so \u0161e vedno z nami, na neki povsem \u010dlove\u0161ki, nadnacionalni ravni. Da so, kakor je Magi neko\u010d opisala glasbo EKV, \u00bbnad ali poleg teko\u010dih zadev\u00ab.<\/em><\/p>\n

In mlade\u017e je sledila bendom, z vlakom so se stotine mladih vozile iz Zagreba na koncerte v Slovenijo, v Maribor, Ljubljano, Bre\u017eice, Dobovo\u2026, na najbolj majhna in obskurna mesta, vojni navkljub, smrti navkljub. Perkovi\u0107 nam poda svoj kulturolo\u0161ki okvir vojne, emocionalno nabito in podatki podkrepljeno glasbeno popotovanje v izrednih razmerah. \u010cas in dejanja, ki ogromno povedo o Perkovi\u0107u samem in njegovem izboru na eni strani in o bogati glasbeno rokovsko alternativni godbi bli\u017enje preteklosti na prostorih biv\u0161e domovine na drugi. V veliko veselje mi je, da recimo danes berem ponovne revizije pogleda na glasbo obdobja, ki ga je v veliko meri zaznamoval bend Ekatarina Velika; Perkovi\u0107 na ve\u010d mestih pogumno in smelo izpostavi besedila Milana Mladenovi\u0107a in jih postavi v kontekst \u010dasa. Pogled je \u010dist kot solza. Nadaljevanje pa grenko, da boli. Podobnih zgodb iz sveta rokenrola na Balkanu je ne\u0161teto, EKV so fenomen, o katerem se bodo, sem prepri\u010dana, \u0161e pisali eseji. Izjemno in podobno pomembno vlogo pisec posve\u010da tudi Damirju Avdi\u0107u in \u0161e prej njegovemu bendu Rupa u zidu. Ne more\u0161 mimo zgodovine in vse grotesknosti bli\u017enje preteklosti, ko poslu\u0161a\u0161 Avdi\u0107a\u2026 Preprosto ne gre in \u010das za nostalgijo je na Balkanu v sr\u017ei zgnil, poniknil\u2026.ne obstaja nobena druga resnica kot ta, o kateri brutalno resni\u010dno poje bosanski psiho, ko pravi: Bratstvo i jedinstvo je zavr\u0161ilo\/Vrijeme je da se upoznamo onakvi kakvi stvarno jesmo.\u00ab<\/em><\/p>\n

Perkovi\u0107 v naslednjih poglavjih razglablja o generaciji, ki ne obstaja ve\u010d, o rokovski glasbi kot politi\u010dni alternativi in novodobnih pojavih zabavne glasbe sedanjosti. Razgalja korupcijo v zabavnem programu HTV, pi\u0161e o festivalskih in medijskih carstvih in nepriznanam nasprotju interesov, pa o svetovnem \u010dudu fa\u0161isti\u010dnega roka, pa o glasbi in njenem eti\u010dnem \u010di\u0161\u010denju.<\/p>\n

Konec Sedme republike vsemu navkljub prina\u0161a optimizem, vero v glasbo in mo\u010dno in trdno vez, ki jo razumejo le njeni prebivalci\u2026ne glede na meje, raso, spol in vero.<\/p>\n

Sko\u010dite v glasbo tako, kot je Alica sko\u010dila v ogledalo. Zaprite o\u010di. Dobrodo\u0161li v sedmo republiko.<\/em><\/p>\n

Saj v bistvu nas ni tako malo\u2026 ali pa\u010d?<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

“Pop kultura u YU raspadu”<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":5213,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,4],"tags":[],"class_list":["post-5212","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-knjige","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5212","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5212"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5212\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5916,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5212\/revisions\/5916"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/5213"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5212"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=5212"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=5212"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}