{"id":5320,"date":"2012-11-07T08:00:41","date_gmt":"2012-11-07T07:00:41","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=5320"},"modified":"2013-02-12T11:08:49","modified_gmt":"2013-02-12T10:08:49","slug":"5ka-misliti-musko-ix","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=5320","title":{"rendered":"5ka &#8211; MISLITI MUSKO (IX)"},"content":{"rendered":"<p>s Katarino Avbar<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<figure id=\"attachment_5321\" aria-describedby=\"caption-attachment-5321\" style=\"width: 400px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=5321\" rel=\"attachment wp-att-5321\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-5321\" title=\"6-1\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2012\/11\/6-1-400x600.jpg\" alt=\"\" width=\"400\" height=\"600\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2012\/11\/6-1-400x600.jpg 400w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2012\/11\/6-1-683x1024.jpg 683w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2012\/11\/6-1-768x1152.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2012\/11\/6-1-1024x1536.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2012\/11\/6-1-1365x2048.jpg 1365w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2012\/11\/6-1.jpg 1500w\" sizes=\"auto, (max-width: 400px) 100vw, 400px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-5321\" class=\"wp-caption-text\">Foto: Zava<\/figcaption><\/figure>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\"><em>V novi 5ki razmi\u0161ljujo\u010de glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih.<\/em><em> Deveta gostja, ki razkriva svoje misli o muski, je kantavtorica in literarna komparativistka Katarina Avbar.<\/em><\/span><\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\">Literarna komparativistka in kantavtorica Katarina Avbar je na glasbenem prizori\u0161\u010du prisotna od leta 2005, ko je ustvarila glasbo za plesno predstavo PLES ALi I\u0160\u010cE se Lily Marlen koreografke Rosane Hribar, sledili so nastopi na Festivalu slovenskega \u0161ansona leta 2007, na 7. in 8. izdaji festivala kantavtorske glasbe Kantfest (2009 in 2010) ter na koncertih in kompilaciji Rokerji pojejo pesnike 6 in 7. Katarinina pesem <em>Odkar te ni<\/em>, pri kateri je sodelovala s producentom Aldom Ivan\u010di\u010dem, je bila objavljena na kompilaciji Vala 202: Val 09 &#8211; Imamo dobro glasbo. Je tudi avtorica besedila in glasbe pesmi <em>Ne reci ni\u010d<\/em>, ki jo je leta 2008 in 2011 na festivalu \u0161ansonov La Vie En Rose izvajala Vesna Zornik. Od leta 2009 v okviru Gledali\u0161\u010da Glej razvija projekt <em>Poslu\u0161aj<\/em>, ki se pod mentorstvom Mitje Vrhovnika Smrekarja ukvarja z ustvarjanjem glasbe za gledali\u0161\u010de in film. Katarinin prvenec <em>Bele\u017enica<\/em> (2011) je bil posnet v sodelovanju z glasbenikom in producentom Petrom Deklevo. Je dokument \u010dasa, v katerem \u017eivimo, poln refleksij, \u017eivljenjskih zgodb, za\u010dinjen z zdravo mero humorja in tragike. Pesmi zaznamujeta pre\u010di\u0161\u010den in izviren jezikovni izraz ter iskren izpovedni slog, obogaten s preprostimi aran\u017emaji, ki so delo Dekleve.<\/span><\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\"><em><strong>Ne delam glasbe za o\u010di. Delam glasbo za u\u0161esa. (Adele)<\/strong><\/em><\/span><\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\">\u017divimo v \u010dasu, ko redko kdo dose\u017ee tisto, \u010demur pravimo celovitost, harmoni\u010dnost in izpolnjenost lastnega obstoja. \u010clovek se \u017ee od nekdaj zaveda svoje odtujenosti, obstaja utemeljen sum, da tudi nikoli ni bilo druga\u010de \u2013 vedno nam je nekaj manjkalo. V zgodovini se je kot nekak\u0161en nadomestek za do\u017eivljanje totalitete \u010dlovekovih hotenj, zmo\u017enosti, \u010dustvovanj ter tak\u0161nih in druga\u010dnih spoznanj pojavljala umetnost, znotraj katere je bila mogo\u010da idealna sinteza \u010dlovekovih spoznavnih, eti\u010dnih in estetskih vrednot. Ideja o celostni umetnini, ki bi \u010dloveka duhovno, du\u0161evno in telesno napolnila in vsaj za nekaj \u010dasa prestavila v navidezni, a mo\u017eni svet totalnosti \u010dustev in duha, se med drugim pojavi \u017ee v stari Gr\u010diji. Znano je, da so bile gr\u0161ke tragedije nekak\u0161na zmes besede, igre, plesa, petja, glasbe in spektakla, kar je ob vsem znanih mitih pomenilo predvsem masovni ritual podo\u017eivljanja in o\u010di\u0161\u010devanja negativnih ob\u010dutij groze in strahu, danes je temu do\u017eivljanju \u0161e najbli\u017eji rockovski koncert. Tedanji \u010dlovek se ve\u010d kot o\u010ditno ni ukvarjal s tem, ali kar koli ustvarja za o\u010di ali za u\u0161esa, enostavno prepustil se je, da ga je umetni\u0161ko izkustvo pripeljalo do katarze. Umetnost je imela \u017ee tedaj in ima \u0161e vedno terapevtske u\u010dinke, tako za tiste, ki (jo) ustvarjajo, kot za tiste, ki (jo) sprejemajo. V naravi vsakega umetnika je zapisano, da ustvarja zato, ker ne more oziroma ne zna druga\u010de. Strinjam se z Adele, da se pravi glasbeni umetnik ne ozira na to, kako bo vse skupaj vizualno zapakirano, ampak mu je pomembno le to, kako se bo to sli\u0161alo. Treba pa se je zavedati, da obstajata dve fazi: faza produkcije in faza postprodukcije. In vpra\u0161anje je, ali bi bili Jimi Hendrix, Jim Morrison, Elvis Presley itd. tako popularni, \u010de ne bi bili zanimivi za \u0161ir\u0161o glasbeno javnost. Na\u010dini, kako najti pot do sprejemnika, se spreminjajo: neko\u010d so bili videospoti tisti, ki so krojili glasbeni svet, nekaj let nazaj je npr. MySpace izstrelil Arctic Monkeys, danes vlada YouTube &#8230; Obseg glasbenih vsebin na spletu je neskon\u010den, splet je brez dvoma spremenil na\u0161 na\u010din dojemanja glasbe. <\/span><\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\">In ko \u017ee ravno \u00bbmislimo musko\u00ab: <\/span><\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\">na za\u010detku je bila gr\u0161ka glasba zlita v eno z besedo in plesom.<\/span><\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\"> Pesni\u0161ko in glasbeno ustvarjanje sta bila eno ali druga\u010de povedano: pesnik je bil hkrati tudi glasbenik. Za omenjeno enovitost so Grki uporabljali izraz <\/span><\/span><em><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\">musik\u00e9<\/span><\/span><\/em><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\">, izraz, ki ga danes uporabljamo samo za glasbo.<\/span><\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\"><em><strong>Vsakdo, ki misli, da je pop glasba preprosta stvar, naj sku\u0161a napisati pop uspe\u0161nico. (Robert Wyatt)<\/strong><\/em><\/span><\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\">Robert Wyatt je v originalnem zapisu dejal: <\/span><\/span><a href=\"http:\/\/www.searchquotes.com\/quotation\/Anybody_who_thinks_pop_music%27s_easy_should_try_to_make_a_pop_single_and_find_out_that_it_isn%27t.\/192614\/\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\"><em>Anybody<\/em><\/span><\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\"><em> who thinks pop music&#8217;s easy should try to make a pop single and find out that it isn&#8217;t.<\/em><\/span><\/span><\/a><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\"> Verjetno moramo najprej opozoriti na to, da (vsaj v sloven\u0161\u010dini je tako) popularna glasba v \u0161ir\u0161em pomenu zajema vse oblike zabavne glasbe, v o\u017ejem pomenu pa govorimo o pop glasbi, ki je samo ena od zvrsti popularne glasbe. V angle\u0161\u010dini je izraz pop music okraj\u0161ava za popular music, zato lahko samo ugibamo, na kateri termin se nana\u0161a zgornji citat Roberta Wyatta, britanskega ponosa progresivnega rocka in jazza, ki ima le malo skupnega s popom v o\u017ejem pomenu.<\/span><\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\">Dejstvo je, da so najpreprostej\u0161e stvari najte\u017eje. Pop glasba velja za ceneno oziroma trivialno zvrst. Mnogi jo imajo za instant glasbo, kar pomeni, da obstajajo pravila, \u0161ablone za pisanje in izvajanje. Strinjam se z Wyattom, zelo te\u017eko je napisati nekaj, kar je bilo sli\u0161ano \u017ee ni\u010dkolikokrat, pri tem pa pustiti svoj pe\u010dat ter to izvesti kvalitetno, sve\u017ee in netrivialno. Za dober pop komad je potrebna ve\u0161\u010dina in obvladanje obrti pisanja pesmi\/skladb. Mislim, da trditev, da je pop glasba cenena, manj vredna zvrst glasbe, \u017eali vse \u0161e tako naklju\u010dne poslu\u0161alce, saj se z njo sre\u010dujemo na vsakem koraku. Je pa\u010d tukaj in ni\u010d ne ka\u017ee, da namerava kaj kmalu pro\u010d. Sama nimam predsodkov in zelo rada poslu\u0161am vse zvrsti popularne glasbe, se pa nikoli nisem videla kot izvajalka pop uspe\u0161nic. \u010ce samo pomislimo, da so v\u010dasih Mozarta dojemali kot pop, danes pa velja za klasi\u010dnega avtorja! Me pa zanima, kaj bo s pop umetniki (lep primer je ikona Andy Warhol) v kasnej\u0161ih stoletjih. Samo kvalitetne glasbe ne na\u010dne zob \u010dasa. <\/span><\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\"><em><strong>Ali poslu\u0161am pop glasbo, ker sem nesre\u010den, ali sem nesre\u010den, ker poslu\u0161am pop glasbo? (John Cusack)<\/strong><\/em><\/span><\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\">\u010clovek je kompleksno bitje, ki svet okoli sebe zaznava s \u010dutili. Poznamo lo\u010dena \u010dutila za posamezne \u010dute, ki so vid, tip, sluh, okus in vonj, vendar je pomemben njihov skupni se\u0161tevek. Malo stvari tako kot glasba spremeni na\u0161e dojemanje sveta. Glasba je univerzalen, vsakomur dostopen jezik in \u017ee sama po sebi dovolj zgovorno govori. Svoje mesto ima tam, kjer besede izgubijo svojo mo\u010d. Glasba ima ne le izjemen vpliv \u2013 pozitiven ali negativen \u2013 na na\u0161e razpolo\u017eenje, temve\u010d vpliva tudi na to, kako dojemamo stvari, svet, dogajanje okoli sebe. Razpolo\u017eenje in glasba sta mo\u010dno povezana, vedo povedati psihologi: poslu\u0161anje \u017ealostne glasbe nas naredi \u017ealostne in poslu\u0161anje vesele nas spravi v bolj\u0161e razpolo\u017eenje. Poleg tega dramati\u010dno vpliva tudi na na\u0161e dojemanje: \u010detudi v resnici ni ni\u010desar za opaziti, ljudje vidijo vesele obraze, ko poslu\u0161ajo veselo glasbo, in \u017ealostne, kadar poslu\u0161ajo \u017ealostno.<\/span><\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\">Zgornji citat se nahaja na samem za\u010detku filma <em>High Fidelity<\/em>, ki ga je po knji\u017eni predlogi Nicka Hornbyja re\u017eiral Stephen Frears. Govori o tridesetletnem Robu Gordonu, lastniku propadajo\u010de trgovine z vinilkami, ki je obseden z glasbo in na svet gleda skozi njo. Omenjena fraza \u0161e kako spominja na znamenito Kaj je bilo prej &#8211; jajce ali koko\u0161?, ki vse od anti\u010dnih \u010dasov buri duha najve\u010djih modrecev. Navezuje se na ve\u010dno vpra\u0161anje, kaj je bilo prej, univerzum ali \u017eivljenje, in tako vzrok in posledico postavi v enako vlogo. Koko\u0161 namre\u010d ne more priti druga\u010de na plan kot iz jajca, slednjega pa ni brez koko\u0161i.<\/span><\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\"><em><strong>Pomanjkanje glasbenega znanja v\u010dasih pripelje do zanimivih rezultatov \u2013 potuje\u0161 po prostorih, ki jih, \u010de bi vedel, za kaj se gre, sicer ne bi na\u0161el. (Brian Eno)<\/strong><\/em><\/span><\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\">\u010ce ne pozna\u0161 pravil, ne ve\u0161, da jih kr\u0161i\u0161. Najbolj\u0161e stvari pa nastanejo tedaj, kadar kr\u0161i\u0161 pravila. \u010ceprav na Akademiji za glasbo lahko \u0161tudira\u0161 kompozicijo, se nau\u010di\u0161 tistih nekih obrazcev, kako navdih prevesti v note, te nih\u010de v resnici ne more nau\u010diti umetnosti pisanja. Samo izku\u0161nje so tiste, ki te urijo v ve\u0161\u010dini pisanja. Vsaki\u010d ko ustvarja\u0161 novo skladbo, se spet znajde\u0161 na za\u010detku; in vse pretekle izku\u0161nje ti ne pomagajo ni\u010d, ko se znajde\u0161 na novih tleh, vse glasbeno znanje, ki si ga v preteklosti \u017ee posedoval, se razblini v ni\u010d, ko odhaja\u0161 na novo glasbeno pustolov\u0161\u010dino. Tako se kot umetnik ves \u010das vra\u010da\u0161 na mesto, kjer si \u017ee bil na za\u010detku. <\/span><\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\"><em><strong>Dol\u017enost umetnika je, da ostane brez predsodkov in v stanju, ki omogo\u010da sprejemanje informacij in navdiha. Vedno mora\u0161 biti pripravljen na umetni\u0161ko razodetje. (Nick Cave)<\/strong><\/em><\/span><\/span><\/p>\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><span style=\"font-size: medium;\">William Blake je v eni izmed svojih pesmi zapisal, da \u010de bi bila vrata percepcije o\u010di\u0161\u010dena, bi se vse stvari zdele neskon\u010dne (<span style=\"color: #000000;\"><em>If the doors of perception were cleansed \/ All things would appear infinite<\/em><\/span><span style=\"color: #000000;\">)<\/span>, kar je kasneje Aldousa Huxleyja navdihnilo za naslov na meskalinu napisanega romana<span style=\"color: #000000;\">\u00a0<\/span><span style=\"color: #000000;\"><em>The Doors of Perception<\/em><\/span><span style=\"color: #000000;\">, ki je bil spet navdih za ime vsem dobro poznane glasbene skupine The Doors. Trenutni navdih pa je tisti, ki odpre vrata umetni\u0161kemu razodetju. Ne ve\u0161, kdaj bo pri\u0161el na obisk, zato mora\u0161 biti vedno odprt za vse, brez predsodkov, kar pa ne pomeni brez stali\u0161\u010d. Biti odprt za vse, kar je novo, neznano.<\/span> Vsi umetniki te\u017eijo k univerzalni resnici. Podajanje \u010dustev, ob\u010dutkov in svojih pogledov na svet vsekakor zahteva dolo\u010deno mero nepristranskosti, vendar si kot umetnik dol\u017ean tudi subjektivno podajati svoja lastna \u010dustva, ki so posledica tvojih do\u017eivetij. Vsak ustvarjalec pozna ob\u010dutek trenutnega navdiha, ki je najpopolnej\u0161e stanje \u2013 k njemu te\u017ei\u0161 tudi v procesu, ki sledi, ko posku\u0161a\u0161 trenutni navdih prevesti v melodijo besed. Eno je navdih, ki traja nekaj trenutkov, drugo pa je trdo delo, ki se za\u010dne potem, ko navdih mine in za sabo pusti zlato, ki ga mora\u0161 nato izklesati.<\/span><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>s Katarino Avbar&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":5322,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-5320","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5320","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5320"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5320\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5912,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5320\/revisions\/5912"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/5322"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5320"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=5320"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=5320"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}