{"id":553,"date":"2010-06-24T12:39:27","date_gmt":"2010-06-24T10:39:27","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=553"},"modified":"2013-02-12T11:11:43","modified_gmt":"2013-02-12T10:11:43","slug":"nemcija-bleda-mati-pripis-k-diabolicni-simfoniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=553","title":{"rendered":"Nem\u010dija, bleda mati (Pripis k Diaboli\u010dni simfoniji)"},"content":{"rendered":"
\n
\"\"<\/dt>\n
Risbo \u00bbSymphonia Diabolica Mauthausiensis\u00ab je (verjetno) narisal Simon Wiesenthal, pre\u017eiveli v tabori\u0161\u010du in znani lovec na naciste. Risba je iz\u0161la na razglednici ob prvi obletnici osvoboditve tabori\u0161\u010da Mathausen(foto: Simon Wiesenthal Diaboli\u010dna simfonija)<\/dd>\n<\/dl>\n


\n<\/a>Bertolt<\/em> Brecht<\/em>, avtor stihov z zgornjim naslovom, je bil med \u0161tevilnimi Nemci, ki so be\u017eali pred nacizmom. Tudi seznam glasbenikov, skladateljev, muzikologov in glasbenih teoretikov,\u00a0 ki so zbe\u017eali iz Nem\u010dije v prvih letih nacisti\u010dnega re\u017eima, je ob\u0161iren. Med ube\u017eniki so bili: Theodor<\/em> Adorno<\/em>, Paul<\/em> Bekker<\/em>, Paul<\/em> Ben-Haim<\/em> (Frankenburger<\/em>), Paul<\/em> Dessau<\/em>, Alfred<\/em> Einstein<\/em>, Hanns<\/em> Eisler<\/em>, Hans<\/em> G\u00e1l<\/em>, Szymon<\/em> Goldberg<\/em>, Berthold<\/em> Goldschmidt<\/em>, Herbert<\/em> Graf<\/em>, Jascha<\/em> Horenstein<\/em>, Erich<\/em> von<\/em> Hornbostel<\/em>, Otto<\/em> Klemperer<\/em>, Erich<\/em> Korngold<\/em>, Fritz<\/em> Kreisler<\/em>, Lotte<\/em> Lenya<\/em>, Edward<\/em> Lowinsky<\/em>, Ernst<\/em> Hermann<\/em> Meyer<\/em>, Paul<\/em> Pisk<\/em>, Curt<\/em> Sachs<\/em>, Hermann<\/em> Scherchen<\/em>, Arnold<\/em> Sch\u00f6nberg<\/em>, Leo<\/em> Schrade<\/em>, William<\/em> Steinberg<\/em>, Fritz<\/em> Stiedry<\/em>, Bruno<\/em> Walter<\/em> in Kurt<\/em> Weill<\/em>.<\/p>\n

Bili pa so tudi tisti, ki so ostali in nemoteno gradili glasbeno kariero med dvanajstletnim gospostvom nacionalsocializma in po njegovem padcu: Herbert<\/em> von<\/em> Karajan<\/em>, Karl<\/em> B\u00f6hm<\/em>, Wilhelm<\/em> Backhaus<\/em>, Elisabeth<\/em> Schwarzkopf<\/em>, Walter<\/em> Gieseking<\/em>, Friedrich<\/em> Blume<\/em>, Heinrich<\/em> Besseler<\/em>, Werner<\/em> Egk<\/em> in Carl<\/em> Orff<\/em> (Potter, 2010).<\/p>\n

Iz besedila Marka<\/em> Li\u010dine<\/em> o glasbi in glasbenem \u017eivljenju v nacisti\u010dni Nem\u010diji je razvidno, da je nem\u0161ki fa\u0161izem \u2013 nacionalsocializem \u2013 tako na ravni vodenja dr\u017eave kot tudi na posebnem glasbenem podro\u010dju uvedel \u00bbsistem brez sistemskosti\u00ab, kot ga je ozna\u010dila Hannah<\/em> Arendt<\/em>. To je morda v opreki z ob\u010dim mnenjem o nem\u0161ki \u00bbtotalitarni \u00a0dr\u017eavi\u00ab, ki zgledno deluje po komandnem na\u010delu od zgoraj navzdol, je \u010dezvse u\u010dinkovita, racionalno urejena in kot taka z \u00bbordnungo\u00ab prenika v vse pore dru\u017ebenega \u017eivljenja \u2013 z uvedbo enopartijskega sistema, odpravo parlamentarne demokracije, monolitnim represivnim aparatom, odpravo dr\u017eavljanskih svobo\u0161\u010din, nasilnim obra\u010dunavanjem z druga\u010de misle\u010dimi, dr\u017eavnim upravljanjem gospodarstva, monopolom nad mediji … (Dolar, 1982).<\/p>\n

\"\"<\/a>
Risba Simon Wiesenthal, \u00bbOdgovori svet! Si morda tudi ti sokriv?\u00ab <\/figcaption><\/figure>\n

Narobe, zgodovina nacisti\u010dne Nem\u010dije razkriva, da je pojem totalitarizem<\/em> presplo\u0161en in ne more zajeti vseh zgodovinskih naplavin in prepletanj ideologij, ravnanj interesnih grupacij, se pravi \u00bbte posebne me\u0161anice ‘populisti\u010dne’ politike in mno\u017ei\u010dnih strankarskih organizacij z konservativnimi institucijami in kapitalisti\u010dnimi interesnimi skupinami\u00ab (Wolf, 1999).<\/p>\n

Za za\u010detek je grob opomin na\u0161i predstavi o \u010dvrsti monolitnosti nem\u0161ke dr\u017eave pod nacizmom golo dejstvo, da je v Nem\u010diji od prevzema oblasti \u00a0delovala dvojna organizacija stranke (NSDAP) in vladnih teles. Ni \u0161lo za dr\u017eavo, ki bi temeljila v ustavni pogodbi, marve\u010d jo je od za\u010detka zaznamovalo nasprotje med razprostranjenimi javnimi slu\u017ebami, vzgojenimi v pruski in imperialni birokratski tradiciji, in med bojevitimi organizacijami, ki so iz\u0161le iz nepokornega mno\u017ei\u010dnega gibanja. Le-te so pogosto delovale zunaj zakona, z najbolj grobim nasiljem proti nasprotnikom, disidentom v lastnih vrstah in ljudem, ki so bili izklju\u010deni iz Volksgemeinschaft <\/em>(vseljudske nem\u0161ke \u00bbbrezrazredne\u00ab skupnosti).<\/p>\n

To nasilje in brezobzirno obra\u010dunavanje, ki mu je sledilo mno\u017ei\u010dno zapiranje in beg tiso\u010dev iz Nem\u010dije, se je raz\u0161irilo na nacionalsocialisti\u010dno stranko samo, na primer s \u00bbkrvavim o\u010di\u0161\u010denjem\u00ab stranke na \u00bbno\u010d dolgih no\u017eev\u00ab leta 1934 (krvavi obra\u010dun oddelkov SS z vodstvom SA).<\/p>\n

Nem\u0161ka dr\u017eava je bila z nastopom vladavine ene stranke prepredena s podvajanjem, potrojevanjem funkcij; stranka se je za\u017eirala v uradni\u0161ko sfero, nastajali so med seboj tekmovalni in nasproti stoje\u010di si uradi in voja\u0161ke formacije. \u010cetudi se je nacionalsocialisti\u010dna stranka v delu svojega imena oklicala za \u00bbsocialisti\u010dno\u00ab, se ni odrekla kapitalizmu. Dopu\u0161\u010dala je kapitalsko akumulacijo v poslu in industriji, le da so bili po novem v odlo\u010danje vpleteni drugi dejavniki \u2013 regionalne in funkcionalno razli\u010dne organizacije stranke, veje vojske, uradni\u0161ke ustanove, oddelki tajnih slu\u017eb, delavska fronta DAF (Deutsche Arbeitsfront<\/em>).<\/p>\n

Kot je pri\u010dal nekdanji visoki uradnik gestapa, je bilo \u017ee leta 1933 jasno, da se je \u00bbdomnevno visoko centralizirana F\u00fchrerjeva<\/em> dr\u017eava za\u010dela drobiti na ducate lokalnih oblasti in majhnih vojvodin, saj je vsak nacisti\u010dni guverner zakon interpretiral po svoje\u00ab. S svojimi ravnanji so skorajda povsem razdrli finan\u010dno vzdr\u017eno poslovanje lokalnih oblasti. Dr\u017eavni aparat je dr\u017eala skupaj sicer javno zasmehovana in prezirana birokracija, neutrudno predana dol\u017enosti. Kljub vsemu je bila novost politi\u010dne formacije, kar so priznavali nacisti\u010dni ideologi, da njena politi\u010dna mo\u010d ni bila locirana v institucijah in organih dr\u017eave, marve\u010d v osebi \u00bbvodje\u00ab, ki je poosebljal Volksgemeinschaft<\/em>. (V praksi se je Hitler izogibal zavezujo\u010dim odlo\u010ditvam pri upravljanju dr\u017eave, kar je vsem okoli njega dopu\u0161\u010dalo precej pro\u017eno svojevoljno delovanje \u00bbv imenu vodje\u00ab in je hkrati stopnjevalo boje med frakcijami. Najmo\u010dnej\u0161i in surov zgled tega delujo\u010dega \u00bbsistema brez sistemskosti\u00ab je neverjetni vzpon in vseobse\u017eni vpliv strankine organizacije SS, ki je pod Himmlerjevim<\/em> vodstvom\u00a0 vedno \u00bbizposlovala\u00ab ideolo\u0161ko najbolj skrajne politi\u010dne re\u0161itve.[1]<\/a>)<\/p>\n

Nem\u010dija pod nacionalsocializmom je bila navznoter razdrobljen politi\u010dni sistem, ki pa se je utemeljeval v ma\u0161\u010devanju za poraz v I. svetovni vojni (in za nerazumno velike reparacije, ki jih je Nem\u010diji nalo\u017eila predvsem Francija) in ki ga je zdru\u017eevala vizija ponovnega zmagovitega vojnega pohoda. Nemci so bili v tej projekciji zdru\u017eeni v \u00bbduhovni revoluciji\u00ab, ki so jo lahko \u00bbpodprli vsi dru\u017ebeni razredi brez strahu in trepetanja\u00ab. Hitler je nagovoril in zdru\u017eil razli\u010dne zgodovinske tokove \u00bbnacionalisti\u010dnega gibanja\u00ab nem\u0161ke desnice, mlade konservativce, stare nacionalisti\u010dne prevratnike, razo\u010darane vojne veterane, brezposelne delavce in predvsem tle\u010di antisemitizem, ki nikoli ni pogasnil po emancipaciji Judov leta 1871.<\/p>\n

Vse je povezovala in subsumirala ideja o Volksgemeinschaft<\/em>. Veliki\u00a0 projekt se lahko udejanji le pod vodstvom brezobzirne in predane elite z o\u010di\u0161\u010denjem rasne sestave nem\u0161kega ljudstva. Vse, kar potrebujejo Nemci, je dr\u017eava, ki bo Volk <\/em>popeljala na pot k njegovi usodi. Cilj dr\u017eave je o\u010di\u0161\u010denje rase in konec rasnega me\u0161anja, je mno\u017eenje arijsko-nordijske sestave nem\u0161kega ljudstva, ki edino ustvarja kulturo (Wolf, 1999: 234\u2013239).<\/p>\n

\u010ce preidemo h glasbi in glasbenemu \u017eivljenju v nacisti\u010dni Nem\u010diji, se izkristilizira nasprotje med dejanskim \u00bbsistemom brez sistemskosti\u00ab (z vsemi drobnimi odkloni, pragmati\u010dnostjo, koristoljubjem in frakcijskimi boji) in vodilnim unarnim \u00bbideolo\u0161kim na\u010delom\u00ab, ki je iz glasbe in glasbenega \u017eivljenja izrival \u00bbnenem\u0161ke\u00ab elemente in konstruiral \u00bbvelikonem\u0161ke\u00ab.<\/p>\n

Pamela M.<\/em> Potter<\/em> (2010) opozarja na nekaj napa\u010dnih predstav o glasbi in nacizmu, ki so zaradi razli\u010dnih razlogov prevladovale \u0161e dolgo po koncu II. svetovne vojne.<\/p>\n

1)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prva je, da je nacizem (podobno kot stalinizem) glasbi vsilil estetske norme in popolnoma nadzoroval vsa podro\u010dja glasbene produkcije in konsumpcije.<\/p>\n

2)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Drugi mit je bil, da je bila ve\u010dina glasbenikov in drugih, povezanih z glasbo, proti svoji volji prisiljena v sodelovanje z nacisti\u010dnim re\u017eimom. V resnici je sicer raznorodna glasbena skupnost pozdravila in z odprtimi rokami sprejela \u0161tevilne ukrepe in poteze re\u017eima (npr. mnogim je pregon judovskih glasbenikov prinesel korist, slu\u017ebe, polo\u017eaj, ve\u010dji ugled …)<\/p>\n

3)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zaradi ote\u017eenega racionalnega premisleka o povezavi bogate nem\u0161ke kulturne preteklosti in zlo\u010dinov med nacisti\u010dno strahovlado so nekateri hiteli izlo\u010devati dvanajstletni obstoj tretjega rajha iz preostale nem\u0161ke zgodovine.<\/p>\n

Tule je nekaj zgovornih dejstev. Nacisti\u010dna vlada, de\u017eurna skrbnica \u00bbnem\u0161ke kulture\u00ab, je med svoje prednostne naloge uvrstila ohranitev glasbenih ustanov, ki so se takoj po I. svetovni vojni zna\u0161le v resnih te\u017eavah. Zato je centralizirala upravljanje kulturnih zadev z ustanovitvijo Reichskulturkammer<\/em> in v njenem okviru Reichsmusikkammer<\/em>, ki naj bi upo\u0161tevala zahteve in potrebe glasbenikov po ekonomski varnosti.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Adolf Hitler (v prvi vrsti levo ob prehodu) poslu\u0161a izvedbo Wagnerja, Leipzi\u0161kemu orkestru dirigira C. Muck(vir: http:\/\/fcit.usf.edu\/HOLOCAUST\/gallery)<\/figcaption><\/figure>\n

Berlinski filharmoni\u010dni orkester, ki se je prej neuspe\u0161no pogajal z vlado in pruskimi uradniki, je ob vzponu nacistov pri\u0161el pod popolno za\u0161\u010dito ministrstva za propagando. Imenovali so ga za uradni orkester rajha in \u010dlani orkestra so odtlej prejemali najvi\u0161jo mo\u017eno pla\u010do. Pridobil je tudi festival v Bayreuthu, predvsem zaradi Hitlerjevega ob\u010dudovanja Wagnerja<\/em> in njegovih vezi z Wagnerjevo dru\u017eino. Finan\u010dno so re\u0161ili festival in mu leta 1936 z redno podporo zagotovili prehod na vsakoletno prireditev (prej je bil bienale), podporo je ohranil tudi med vojno.<\/p>\n

Zaradi ceremonialnih zahtev in funkcijske podrejenosti glasbe (mar\u0161i, shodi) so ustanavljali ljubiteljske glasbene \u0161ole, godbe na pihala. Zaradi poudarjanja nem\u0161ke glasbene dedi\u0161\u010dine je nepri\u010dakovan razcvet do\u017eivela muzikologija, ki pa je bila povsem instrumentalizirana. Pod tutorstvom propagandnega in \u0161olskega ministrstva so ob\u0161irno raziskovali in bele\u017eili ljudske pesmi in obenem izlo\u010dali \u00bbtuje\u00ab, \u00bbnenem\u0161ke\u00ab elemente, pisali ob\u0161irne in pre\u010di\u0161\u010dene glasbene leksikone.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Propagandni nacisti\u010dni plakat ob razstavi \u00bbIzrojena glasba\u00ab, leta 1938<\/figcaption><\/figure>\n

Toda zunaj teh administrativnih in institucionalnih reform nacisti\u010dni voditelji, ki so narekovali oblikovanje kulturne agende, niso mo\u010dno vplivali na \u0161ir\u0161e glasbene standarde, tudi zato, ker jih glasba ni toliko zanimala. Eno redkih uradnih stali\u0161\u010d o glasbi so izrazili na najve\u010djem glasbenem zborovanju v tretjem rajhu, na festivalu Reichsmusiktage <\/em>v D\u00fcsseldorfu leta 1938. Organizirala ga je skupina strankinih povzpetnikov, vendar iz niza govorov, razstav, koncertov in nastopov ni povsem jasno, kak\u0161ni naj bi bili novi nem\u0161ki glasbeni ideali. Bolj zlove\u0161\u010de \u010dase pa je napovedala razstava v okviru festivala o \u00bbizrojeni glasbi\u00ab (Entartete Musik<\/em>), ki je \u2013 precej nedosledno \u2013 prikazala razdiralne glasbene vplive. Sramotila je znane judovske skladatelje, dirigente, glasbene kritike, glasbenike, napadla jazz, opereto in atonalno kompozicijo. Toda kljub temu ni predpisala zanesljivih napotkov za glasbeno prakso, niti ni reflektirala tedanje in bodo\u010de glasbene politike (Potter, 2010).<\/p>\n

Argumenti so bili \u00bbzunajglasbeni\u00ab: judovski <\/em>skladatelj, \u010drnska <\/em>glasba, ciganski <\/em>glasbenik. Glasbo so presojali glede na to, kdo jo je ustvarjal, igral in ji glede na utele\u0161eni vir pripisovali zna\u010dilnosti \u2013 nem\u0161kosti, umetni\u0161kosti, rasne \u010distosti ali izprijenosti, manjvrednosti. \u010ce je bil izbris \u00bbneza\u017eelene\u00ab glasbe skorajda nemogo\u010d, pa so surovo neposredno izbrisali neza\u017eelene ljudi. Predvsem izgon Judov in v manj\u0161em obsegu Romov, nebelcev in istospolno usmerjenih je najmo\u010dneje zaznamoval nem\u0161ko glasbeno \u017eivljenje.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Zaporni\u0161ki orkester med nedeljskim koncertom za pripadnike SS v koncentracijskem tabori\u0161\u010du Auschwitz leta 1941. Verjetno je orkestru dirigiral tabori\u0161\u010dnik Franciszek Nierychlo. Foto: Main Commission for the Investigation of Nazi War Crimes, courtesy of USHMM Photo Archives(http:\/\/fcit.usf.edu\/HOLOCAUST\/gallery) <\/figcaption><\/figure>\n
\"\"<\/a>
Orkester tabori\u0161\u010da Janowska v Lvovu na Poljskem leta 1943. Foto: Meczenstwo Walka, Zaglada Zyd\u00f3w Polsce 1939-1945. Poland. No. 318(http:\/\/fcit.usf.edu\/HOLOCAUST\/gallery) <\/figcaption><\/figure>\n

Izgon Sch\u00f6nberga in slovitega dirigenta modernisti\u010dnih del Bruna Walterja (pa tudi Mahlerjevega<\/em> asistenta in velikega dirigenta simfoni\u010dnih del 19. stoletja Otta Klempererja) iz javnega \u017eivljenja in prepoved izvajanja ter predvajanja njihovih del \u0161e ni pomenil, da nem\u0161ki skladatelji v \u010dasu nacizma niso komponirali atonalno ali serialno. Je pa naznanil stopnjevanje administrativnih ukrepov za \u00bbo\u010di\u0161\u010denje nem\u0161ke glasbe in kulture\u00ab po letu 1935 vse do mno\u017ei\u010dne morije na osnovi diaboli\u010dnega na\u010drta Endlosung<\/em> (\u00bbkon\u010dne re\u0161itve judovskega vpra\u0161anja\u00ab).<\/p>\n

Maja 2006 sem na Dunaju sodeloval na tridnevnem mednarodnem posvetu Face the Music, posve\u010denemu \u00bbpreganjanim glasbenikom in zatiranim glasbam v evropskih totalitarnih re\u017eimih v 20. stoletju\u00ab. Ob podpori platforme Kultura Srednje Evrope jo je organizirala nevladna organizacija Orpheus, ki danes zaradi usahle finan\u010dne podpore opu\u0161\u010da ravno ta pomemben del svoje dejavnosti. V zasnovi konference, na kateri smo sodelovali muzikologi, etnomuzikologi, glasbeniki, sociologi, kritiki in zgodovinarji, sta izstopali dve pomembni stali\u0161\u010di:<\/p>\n

Prvo je bilo, da splo\u0161ni naziv \u00bbglasbenik\u00ab vklju\u010duje skladatelje, izvajalce, godce, muzikologe, kritike in druge, ki se poklicno udejstvujejo v polju glasbe. Moja pripomba je bila, da primerno \u0161irok fokus vendarle izpu\u0161\u010da klju\u010dni segment, namre\u010d glasbene poslu\u0161alce, ki ni\u010d manj ne potegnejo kratke v re\u017eimih, ki sku\u0161ajo prenikniti v vsako, tudi najbolj intimno in osebno \u017eivljenjsko poro, torej sku\u0161ajo vplivati tudi na glasbeni okus, na glasbeno vedenje, dru\u017eabljenje ob glasbi, in \u0161ir\u0161e, na dru\u017ebene rabe glasbe, \u010detudi so individualizirane, primorane v tajnost in skrite; zgled bi bili mladi, preganjani in zaprti me\u0161\u010danski feni swinga v \u010dasu nacizma (t. i. Swingjugend<\/em>).<\/p>\n

Drugo pa je bilo razlo\u010dek med \u00bbdvema oblikama totalitarizma\u00ab, med \u00bbnacionalsocializmom\u00ab in \u00bbkomunizmom\u00ab[2]<\/a> (pravilneje bi bilo poimenovanje dru\u017ebenih ureditev, kjer so oblast monopolizirale komunisti\u010dne partije s konkretnimi imeni \u2013 \u00bbsamoupravni socializem\u00ab, \u00bbrealni socializem\u00ab, \u00bbdr\u017eavni socializem\u00ab ipd.). Zasnova konference je upo\u0161tevala to ob\u010dutljivo distinkcijo, zavedajo\u010d se ideolo\u0161kega \u00bbzganjanja\u00ab antikomunizma v evropskih dr\u017eavah, v imenu katerega opravi\u010dujejo avtoritarne posege v svobodo izra\u017eanja in govora, \u0161ovinizem in rasizem vseh vrst, posege v neodvisnost medijev, v vse ve\u010dje urejanje vsakdanjega \u017eivljenja v imenu te ali one, najve\u010dkrat odkrite konservativne ideologije. Namre\u010d, iz nekaj razprav kolegov iz nekdanje Vzhodne Evrope je bilo jasno, da sebe in glasbenike po polstoletni \u00bbbolj\u0161evi\u0161ki okupaciji\u00ab do\u017eivljajo kot \u017ertve re\u017eima, pri tem pa \u00bbpotla\u010dijo\u00ab zgodovinski in sedanji antisemitizem in rasizem v teh dru\u017ebah, da kolaboracije delov dru\u017ebe z nacisti\u010dnim okupatorskim re\u017eimom raje ne omenjam.<\/p>\n

\u010ce velja, da so totalitarizmi del \u00bbpripovedi o Evropi 20. stoletja\u00ab in da se skozi prou\u010devanje njihovega odnosa do glasbe in glasbenega \u017eivljenja izlu\u0161\u010di marsikatera izpadla podrobnost, velja tudi, da je raziskovanje \u017eivljenja preganjanih glasbenikov, arhiviranje njihovih partitur in analiza strategij pre\u017eivetja dragocen prispevek k spoznanju, kako \u00bbglasbeno\u00ab ravnamo v \u010dasu nesvobode in zatiranja. K temu lahko kot glasni opomin prispeva raziskovanje muziciranja na smrt obsojenih \u017eidovskih in drugih glasbenikov v koncentracijskih tabori\u0161\u010dih, ilegalno ustvarjanje glasbe in muziciranje v var\u0161avskem getu, poslu\u0161anje in posnemanje jazza, ki je v nacisti\u010dni Nem\u010diji (in v petdesetih letih v socialisti\u010dnih dr\u017eavah) veljal za \u00bbameri\u0161ko dekadentno glasbo\u00ab itd.<\/p>\n

Edward<\/em> Said<\/em> je trdil, da je glasbeni nastop ekstremni dogodek. V najbolj skrajnem pomenu je \u00bbigra za \u017eivljenje\u00ab, kot koncert za enega poslu\u0161alca, ki ga je za nem\u0161kega oficirja uprizoril judovski pianist W\u0142adys\u0142aw<\/em> Szpilman<\/em>. Iz dramati\u010dne upodobitve v filmu Romana<\/em> Polanskega<\/em> Pianist<\/em> (2002) bi lahko naivno dobrosr\u010dno sklepali, da glasba zmerom premaga krutost, da smo zaradi muziciranja bolj\u0161i ljudje. Vemo, da ni tako, \u010detudi smo pripadniki \u010dlove\u0161ke vrste \u00bbmuzi\u010dna bitja\u00ab. How Musical is Man<\/em>? se je v temeljnem delu antropologije glasbe spra\u0161eval John<\/em> Blacking<\/em>.<\/p>\n

Vsak zazna gromozansko razliko med nastopom godalnega kvarteta v udobju dnevne sobe, kjer so po opravljanju \u00bbdol\u017enosti\u00ab muzicirali nacisti\u010dni oficirji iz tabori\u0161\u010d smrti, in ilegalnim koncertom godalnega kvarteta v var\u0161avskem getu. Komorna glasba nem\u0161kega me\u0161\u010danstva nikoli ni izzvenela bolj indiferentno kot v teh dveh robnih situacijah nastopanja.<\/p>\n

Literatura, viri:<\/h2>\n

BLACKING, John, How Musical is Man?<\/em>. University of Washington Press, London 1974.<\/p>\n

DOLAR, Mladen, Struktura fa\u0161isti\u010dnega gospostva. Marksisti\u010dne analize fa\u0161izma in problemi teorije ideologije. DD Univerzum\/Analecta, Ljubljana 1982.<\/p>\n

Face the Music<\/em>, zbornik referatov s konference, v: \u00d6sterreichiesche Musikzeitschrift (\u00bbMusik-Verfolgung-Freiheit\u00ab), \u0161t.8\u20139\/2006.<\/p>\n

LI\u010cINA, Marko, \u00bbGlasba in nacizem\u00ab, Nova Muska<\/em>, <\/em>2010, www.novamuska.org<\/a><\/p>\n

MOSSE, George L., Nacionalizem in seksualnost<\/em>. Zalo\u017eba\/ *cf., Ljubljana 2006.<\/p>\n

POTTER, Pamela M., \u00bbNazism\u00ab, v Grove Music Online<\/em>, Oxford Music Online<\/em>. 06 Jun. 2010, dostop na http:\/\/www.oxfordmusiconline.com\/subscriber\/article\/grove\/music\/42491<\/a>.<\/p>\n

VOGRINC, Jo\u017ee, <\/a>\u00bbPojmovni fantomi VI\u00ab (\u00bbKomunizem\u00ab),\u00a0 Monitor ISH: revija za humanisti\u010dne in dru\u017ebene znanosti<\/a>, 2008, letnik 10, \u0161tevilka 1, Institutum Studiorum Humanitatis – Fakulteta za podiplomski humanisti\u010dni \u0161tudij.<\/p>\n

WOLF, Eric, Envisioning Power. Ideologies of Dominance and Crisis<\/em>. University of California Press, Berkeley 1999.<\/p>\n

Music and the Holocaust<\/em>, spletna stran mednarodne izobra\u017eevalne nevladne organizacije ORT (http:\/\/holocaustmusic.ort.org\/<\/a>)<\/p>\n

[1]<\/a>H. Himmler, nekdanji rejec pi\u0161\u010dancev, je ob koncu tridesetih let vodil vse oddelke in pisarne za \u00bbrasna vpra\u0161anja\u00ab, od osrednjega urada za \u00bbraso in poselitev\u00ab (Vzhodne Evrope) do urada za \u00bbstarodavno kulturno dedi\u0161\u010dino\u00ab (tevtonske folklore). Ob koncu vojne je SS posedovala 40 razli\u010dnih velikih gospodarskih dru\u017eb, 150 tovarn in podjetij, od gozdarskih, kmetijskih, gradbinskih do zalo\u017eni\u0161kih dru\u017eb.<\/p>\n

Nem\u0161ki zgodovinar judovskega rodu Georg<\/em> Mosse<\/em> (2006) opozarja na Himmlerjevo vlogo pri nadzorovanju seksualnosti in preko nje o\u017eivljanja spodobnosti<\/em> v nem\u0161ki dru\u017ebi. Prepri\u010dljivo poka\u017ee, da je bil nacionalizem kot najmo\u010dnej\u0161a ideologija moderne dobe tisti, ki je zakoli\u010dil primerno vedenje, moralo srednjih razredov in je odigral odlo\u010dilno vlogo pri raz\u0161irjanju spodobnosti med vse razrede. Nadziral je seksualnost, a je tudi priskrbel sredstva, s katerimi je vsrkal razli\u010dne spolne dr\u017ee in jih pripravil do spodobnosti. Normativnosti mo\u0161kosti, iz katere so posku\u0161ali izgnati homoerotiko ali pa so jo naredili za spodobno, je zoperstavljena \u017eenskost, hkrati obto\u017eevana plitkosti in obo\u017eevana kot varuhinja morale, zasebnega in javnega reda.<\/p>\n

[2]<\/a>Kratko in tehtno\u00a0 raz\u010dlembo pojmovnega fantoma \u00bbkomunizem\u00ab je podal Jo\u017ee<\/em> Vogrinc<\/em>. V teh \u010dasih miselne zmede in ideolo\u0161ke \u00bbplundre\u00ab je prava po\u017eivitev branje naslednjih vrstic:<\/p>\n

\u00bbZa sociolo\u0161ko analizo pa je pomembna dejanska struktura dru\u017ebe, ne proklamacije vladajo\u010de ideologije. Komunisti\u010dne stranke na oblasti so razumele re\u017eim, ki so ga vpeljale, kot tranzicijski (\u010de uporabim modni pojem): obdr\u017eale so partijsko dr\u017eavo in podr\u017eavile produkcijska sredstva, zato so dr\u017eavo poimenovale socialisti\u010dno. Niso pa trdile, da so njihove dru\u017ebe komunisti\u010dne: da bi to bile, bi morale odpraviti dr\u017eavo in zagotoviti razdeljevanje dru\u017ebenega bogastva vsakomur po njegovih potrebah, ne glede na njegov prispevek k bogastvu dru\u017ebe. Nasprotno: socialisti\u010dne dr\u017eave so z birokratskimi odlo\u010ditvami du\u0161ile in zatirale vse sfere dru\u017ebenega \u017eivljenja; bile so razredne dru\u017ebe, ki so v primerjavi z razvitimi kapitalisti\u010dnimi dru\u017ebami zaostajale po ravni osebne svobode, po ekonomski u\u010dinkovitosti in razvejenosti delitve dela.\u00ab (Vogrinc, 2008)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pripis k tekstu Marka Li\u010dine, Nacizem in glasba…<\/p>\n","protected":false},"author":20,"featured_media":565,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-553","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/553","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/20"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=553"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/553\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":567,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/553\/revisions\/567"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/565"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=553"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=553"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=553"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}