{"id":5664,"date":"2012-12-28T11:45:27","date_gmt":"2012-12-28T10:45:27","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=5664"},"modified":"2013-02-12T11:08:49","modified_gmt":"2013-02-12T10:08:49","slug":"5ka-misliti-musko-xi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=5664","title":{"rendered":"5ka – MISLITI MUSKO (XI)"},"content":{"rendered":"

z Matja\u017eem Man\u010dkom<\/span><\/h4>\n
\"Foto:<\/a>
Foto: samoportret<\/figcaption><\/figure>\n

V novi 5ki razmi\u0161ljujo\u010de glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih.<\/i><\/span> Enajsti\u010d nas bo med miselne vijuge svojega glasbenega korteksa popeljal Matja\u017e Man\u010dek, vodja glasbenega programa v CUK Kino \u0160i\u0161ka.<\/i><\/span><\/p>\n

Kot novinar, publicist in radijski ter klubski DJ se je Matja\u017e Man\u010dek z glasbo za\u010del aktivno ukvarjati leta 1996 v okviru Radia \u0160tudent. V vlogi glasbenega urednika je sodeloval pri upokojitvi Novega Rocka (2000) in rojstvu Klubskega Maratona (2001), bil je redaktor oddaje o doma\u010di glasbeni sceni <\/span>100DB <\/i><\/span>in koordinator mednarodne radijske mre\u017ee <\/span>Crossradio<\/i><\/span>. Po kon\u010danem urednikovanju na R\u0160 je bil urednik zalo\u017ebe <\/span>rx:tx<\/i><\/span> \u2013 glasbene sekcije Zavoda Projekt Atol, kurator serije <\/span>Sound Explicit<\/i><\/span> v produkciji Zavoda P74, leta 2005 je ustanovil <\/span>Kataman Glasbeno Akcijo<\/i><\/span>, produkcijsko platformo v okviru katere je organiziral nekaj odmevnih glasbenih dogodkov pri nas (Jamie Lidell, Jan Jelinek, Pole, Noze, Murcof itd.) in mednarodnih predstavitev doma\u010dih eksperimentalnih glasbenikov v tujini (Berlin, Budimpe\u0161ta, Bratislava, Dunaj, Krakov). Od leta 2009 je vodja glasbenega programa v Kinu \u0160i\u0161ka. Vmes vseskozi posku\u0161a biti tudi glasbenik. Poznamo ga iz noise rock benda <\/span>\u0160tirje Pravi Dedci<\/i><\/span>, multimedijskega kolektiva <\/span>Bast<\/i><\/span>, eksperimentalne zasedbe <\/span>PMS Orchestra<\/i><\/span>, free-impro tria <\/span>Alzheimer Trio<\/i><\/span> ter solo eksperimentalnega projekta <\/span>saMMan<\/i><\/span>.<\/span><\/p>\n

Naloga umetnosti danes je, da v red vna\u0161a kaos. (Theodor Adorno)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Razmerje med redom in kaosom je eno od temeljnih razmerij, ki definira \u017eivljenje in svet nasploh. Glede na to, kak\u0161en kaos vlada dandanes, pa ne bi rekel, da je svetu potrebna kakr\u0161nakoli dejavnost z nalogo vna\u0161anja dodatnega kaosa. Mislim, da je vloga (in ne naloga) umetnosti bolj v tem, da i\u0161\u010de, preizku\u0161a, premika in postavlja vmesne to\u010dke med kaosom in redom. Da opozarja na soodvisnost obeh, da i\u0161\u010de ravnovesje med obema in da, \u010de ga najde, to ravnovesje magari poru\u0161i, \u010disto zavoljo radosti do iskanja novih vmesnih to\u010dk. Kar se glasbe ti\u010de, pa je treba najprej raz\u010distiti njeno relacijo do umetnosti. Na eni strani je glasba, ki deluje predvsem kot zabava in nima niti ambicije, da bi delovala ali se opredeljevala kot umetnost. Tukaj so pravila jasna, vlada red. <\/span><\/p>\n

Na drugi strani je glasba, ki nastaja iz potebe po iskanju vmesnih to\u010dk med kaosom in redom, raziskovanju izraznih mo\u017enosti. Stereotipno gledano lahko prvo kategorijo ena\u010dimo s pop glasbo, drugo pa z raziskujo\u010dimi praksami, kot so eksperimentalna zvo\u010dna umetnost ali prosta improvizacija. Vendar je zadeva seveda dosti manj enozna\u010dna kot se zdi. Tako kot po eni strani vrhove svetovnih pop lestvic zavzemajo skladbe, ki so bile na\u010drtno narejene v nasprotju z ustaljenimi pravili produciranja uspe\u0161nic (lep primer je Gotye in njegov megahit <\/span>Somebody I Used To Know<\/i><\/span>), tako se na drugi strani svobodna improvizacija lahko ujame v kreiranje nepisanih pravil, na\u010dinov igranja, ki v kaos vna\u0161ajo red in definirajo sprejemljive in nesprejemljive pristope. Med obema skrajnima poloma \u2013 torej, glasbe kot Zabave in glasbe kot Umetnosti, so mnogokrat kot najbolj zanimive izka\u017eejo ravno vmesne to\u010dke, ki ozna\u010dujejo vna\u0161anje kaosa v zabavo in reda v umetnost.<\/span><\/p>\n

Motivacija v glasbenem poslu je denar. Glasbo pa motivirata energija in ob\u010dutja. (Erykah Badu)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Besedno zvezo v prvi vrsti definira samostalnik in v besedni zvezi <\/span>glasbeni posel<\/i><\/span> je samostalnik <\/span>posel<\/i><\/span>. Ja, gre za posel in pri poslu gre za denar. Manager Rob, agent Dick in zalo\u017enik Bob, ki jih motivira zaslu\u017eek, pa\u010d skrbijo za to, da se glasbenica Erykah ne rabi ukvarjati z denarjem in se lahko v celoti posve\u010da svojim energijam in ob\u010dutjem. Dokler se vsak posve\u010da svoji dejavnosti, so lahko vzajemno koristni. Problem seveda nastane, \u010de se trojica poslovne\u017eev zaradi \u017eelje po ve\u010djem zaslu\u017eku za\u010dne vme\u0161avati v ustvarjalni proces glasbenice. Tu lahko glasbenica kloni in za\u010dne delati kompromise, lahko pa menja team poslovne\u017eev dokler ne najde sodelavcev s posluhom za njeno ustvarjalno integriteto. Dobri agenti se zavedajo, da se na dolgi rok bolj spla\u010da skrbeti za potrebe in umetni\u0161ke muhe svojih klientov, kot pa jih posku\u0161ati na silo prilagajati tr\u017enim povpra\u0161evanjem in iz njih iztr\u017eiti \u010dimve\u010d v \u010dim kraj\u0161em \u010dasu. Agent PJ Harvey mi je recimo ob neki priliki omenil, da se lahko pohvali s tem, da je \u017ee ve\u010d kot desetletje njen agent le zato, ker je ne sili nastopati (turneje in potovanja so tej izredni britanski glasbenici menda prava muka). <\/span><\/p>\n

V nasprotju s tem primerom pa v zadnjih letih glasbeni trg zasuvajo mle\u010dnozobi izvajalci, pri katerih je jasno, da za njimi stojijo velike stave glasbene industrije, ki ho\u010de \u010dimprej dobiti nazaj vlo\u017eeni denar in maksimizirati kratkoro\u010dni profit. Tak izvajalec postane zvezda praviloma \u0161e pred izidom svojega prvenca (tudi s pomo\u010djo re\u017eiranih kampanj po socialni internetni sferi), cene za njegov nastop so kar v startu v pet ali \u0161estmestnih \u0161tevilkah, igra le v dobro pla\u010danih festivalskih terminih, tako da nima niti mo\u017enosti razviti koncertne prepri\u010dljivosti in po enemu ali dveh letih ga zamenja nova muha enoletnica. <\/span><\/p>\n

V tem smislu in na ta na\u010din te\u017enja glasbene industrije po kratkoro\u010dnem profitu sesuva kvaliteto ponudbe in si dologoro\u010dno re\u017ee vejo. \u010ce predpostavimo, da je glasbena industrija za dolo\u010den segment glasbenega sveta neobhodno potrebna (seveda obstajajo tudi izvajalci, kot so recimo The Ex in celoten \u00bbdo it yourself\u00ab spekter bendov predvsem punk in hardcore profila, ki so sami svoji zalo\u017eniki, agenti, bookerji, tour managerji, \u0161oferji in promoterji), se tudi tu kot najbolj konstruktivna ka\u017ee vmesna to\u010dka razumevanja in spo\u0161tovanja specifike konkretnega glasbenega ustvarjalca s strani predstavnikov glasbenega posla na eni strani ter na drugi strani razumevanja mehanizmov in pomena posameznih segmentov glasbene industrije s strani glasbenika.<\/span><\/p>\n

Neodvisne zalo\u017ebe vzamejo ni\u010d in iz tega nekaj naredijo. Velike zalo\u017ebe kupijo to nekaj in sku\u0161ajo iz tega narediti \u0161e ve\u010d. (Tom Silverman, generalni direktor zalo\u017ebe Tommy Boy Records)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Za nove bende so najbolj varne velike zalo\u017ebe. Neodvisni zalo\u017eniki so tisti, ki si vse dovolijo. Mnogi izmed njih so navadni hobija\u0161i, ki goljufajo mlade bende in izkori\u0161\u010dajo ljudi, ki ne morejo podpisati pogodb z velikimi. (Jack White) <\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Ti dve izjavi ustvarjata zanimiv kontrapunkt. V prvi izjavi je zajet prevladujo\u010d vtis, da so neodvisne zalo\u017ebe tista najbolj dragocena gnezdi\u0161\u010da novih glasbenih idej in potencialov, ki operirajo na na\u010din raz\u0161irjene dru\u017eine \u017eanrsko in konceptualno sorodnih ustvarjalcev, ki potem, ko prese\u017eejo domet male zalo\u017ebe, zapustijo gnezdo in gredo v objem velikanke. V veliki meri to dr\u017ei in v dolo\u010deni meri se neodvisne zalo\u017ebe v \u010dasu internetne neposrednosti celo krepijo. Kako izmuzljiv je pojem neodvisnosti v \u010dasu koncentracije lastni\u0161tva zalo\u017eb, pa ka\u017ee prav primer Tommy Boy zalo\u017ebe, ki je med letoma 1990 in 2002 delovala pod 100% lastni\u0161kim okriljem multinacionalke Warner Bros (Silverman jo je sicer 2002 odkupil nazaj). <\/span><\/p>\n

Jack White pa provokativno posplo\u0161uje v drugo smer. Prav gotovo ima razlog in izku\u0161nje, ki podkrepijo njegovo trditev in gotovo z gledi\u0161\u010da superzvezde neodvisne zalo\u017ebe niso prav dosti koristne. <\/span><\/p>\n

\u010crno-bela percepcija je spektralno omejena in te\u017eko zazna dejstvo, da pridevnik \u00bbneodvisen\u00ab ne pomeni nujno po\u0161ten, u\u010dinkovit in da gre za precej ideolo\u0161ko obremenjen pojem, ki je v veliki meri izgubil nekdanji pomen. Veliko manj\u0161ih zalo\u017eb je kon\u010dalo v rokah ve\u010djih, znane pa so zgodbe o nekorektnem poslovanju nekaterih legendarnih zalo\u017eb predvsem ameri\u0161kega neodvisnega rocka osemdesetih (z zalo\u017ebe <\/span>SST<\/i><\/span> so zaradi neizpla\u010dil po vrsti od\u0161li Sonic youth, Dinosaur Jr. in drugi bendi, bend Butthole Surfers je moral izto\u017eiti svojo nekdanjo zalo\u017ebo <\/span>Touch & Go<\/i><\/span> za avtorske pravice ipd.) <\/span><\/p>\n

Dejstvo je, da niso vse neodvisne zalo\u017ebe korektne in da niso vse velike nujno izkori\u0161\u010devalske. Tako male kot velike treba soditi posami\u010dno, glede na dejanske rezultate, odnos in na\u010din dela z ustvarjalci.<\/span><\/p>\n

Destinacija ni najpomembnej\u0161a. Najpomembnej\u0161a je sprememba scene. (Brian Eno)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Povr\u0161no lahko to misel preberemo kot zgolj neposredno variacijo na znano modrost o cilju in poti. Kot pa je ve\u010dplastno Enovo ustvarjanje, tudi ta misel odpira ve\u010d mo\u017enih smeri interpretacije. Destinacija se tukaj ujema s ciljem kot oddaljeno kon\u010dno stati\u010dno to\u010dko nekega ultimativnega dose\u017eka. Problem destinacije je prav v njeni kon\u010dnosti in stati\u010dnosti. \u017divljenje se dogaja na dinami\u010dni poti in se hrani s spremembami.<\/span><\/p>\n

Kako pa razumeti pojem scene? Tako v angle\u0161kem, kot v slovenskem jeziku scena pomeni predvsem prizori\u0161\u010de, vendar se v kontekstu glasbene scene pojem oddalji od lokacijskega ozna\u010devalca na ozna\u010devalec pripadnosti dolo\u010denemu krogu kompleksnih razmerij med (praviloma \u017eanrsko sorodnimi) ustvarjalci, odjemalci (fani, publika) in vsemi vmesniki (glasbena industrija, klubi, festivali, mediji). Ta krog je po eni strani zaledje in naslovnik glasbenikovega ustvarjanja, ki pa lahko nanj za\u010dne delovati zaviralno \u2013 od glasbenika se pri\u010dakuje, da bo sledil \u00bbsvojemu\u00ab zvoku, ponavljal uspe\u0161nice, zadovoljeval pri\u010dakovanja svoje publike\u2026 <\/span><\/p>\n

Zaradi tega je sprememba scene \u2013 pa naj bo to sprememba fizi\u010dnega okolja delovanja ali pa \u017eanrskega oziroma konceptualnega konteksta \u2013 lahko velika osve\u017eitev za kreativne potenciale. Kaj pa \u010de ima Eno v mislih teatrsko sceno v smislu kulis, aran\u017emaja okolja za dolo\u010dene vsebine? Torej, da vsebina ustvarjanja ostaja v osnovi ista, za ohranjanje njene \u017eivosti pa je potrebno menjati, osve\u017eevati formate, kontekste, ozadja, scene, Okna (Windows). <\/span><\/p>\n

Eno je gotovo \u2013 Eno ni nikoli sodil le v eno sceno. <\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Z Matja\u017eem Man\u010dkom…<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":5665,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-5664","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5664","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5664"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5664\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5893,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5664\/revisions\/5893"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/5665"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5664"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=5664"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=5664"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}