{"id":5729,"date":"2013-01-14T19:46:49","date_gmt":"2013-01-14T18:46:49","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=5729"},"modified":"2013-02-12T11:08:48","modified_gmt":"2013-02-12T10:08:48","slug":"5ka-misliti-musko-xi-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=5729","title":{"rendered":"5ka – MISLITI MUSKO (XII)"},"content":{"rendered":"

z Juretom Torijem<\/p>\n

\"OrlekLJgrad_01\"<\/a>
Foto: Iztok Zupan<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

V novi 5ki razmi\u0161ljujo\u010de glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. Dvanajsti po vrsti svojo musko ubeseduje harmonikar in komponist Jure Tori.<\/i><\/p>\n

Jure Tori zase pravi, da je harmonikar in romantik, ki se je v zadnjem desetletju prekalil v enega najuspe\u0161nej\u0161ih doma\u010dih avtorjev in izvajalcev s prepoznavnim stilom in melodiko. Je samosvoj, karizmati\u010den in navdihujo\u010d glasbenik, ki ga cenijo povsod, kjer igra. In igral je \u017ee po celem svetu, od Pakistana, Kitajske, Avstralije, Nove Zelandije, Ju\u017ene in Severne Amerike, tudi Slovenijo je seveda ve\u010dkrat preigral po dolgem in po\u010dez. Najve\u010d potuje in igra s svojo mati\u010dno skupino Orlek. Odre sveta je preizkusil tudi v duetu z avstrijskim kontrabasistom Ewaldom Oberleitnerjem, s svojo zasedbo Tori Trio pa je prevandral \u017ee dobr\u0161en del Evrope (Avstrija, \u010ce\u0161ka, Slova\u0161ka, Italija, Francija, Velika Britanija, Hrva\u0161ka).Juretova glasba se ogla\u0161a v animacijah Du\u0161ana Kastelica, filmih Metoda Pevca ter raznih dokumentarnih oddajah v Sloveniji in Avstriji.<\/p>\n

Eklekti\u010den glasbenik soustvarja tudi s pesniki (Rudi Medved), govorci (Jure Longyka), kantavtorji (Jana Sen) in rock bendi (Hi\u0161a, Marjan Bone\/Kvinton). Z Rudijem Medvedom sta zdru\u017eila poezijo in glasbo ter postavila multimedijsko predstavitev Stihovizija<\/i>. Zadnja leta sodeluje tudi s pevko ljudskih pesmi Bogdano Herman (zgo\u0161\u010denka \u010cas je<\/i>, 2011), s katero subtilno bri\u0161eta (sicer ostre) lo\u010dnice med ljudskim, popularnim in klasi\u010dnim repertoarjem. Lansko leto je izdal kriti\u0161ko hvaljeni solisti\u010dni prvenec Tisti<\/i>, s katerim se je potrdil kot virtuoz v vrhunski formi.<\/p>\n

\u010ce razvije\u0161 uho za muzikali\u010dne zvoke, je to tako, kot \u010de bi razvijal ego. Za\u010dne\u0161 zavra\u010dati zvoke, ki niso muzikali\u010dni in se tako prikraj\u0161a\u0161 za mnoge izku\u0161nje. (John Cage)<\/i><\/b><\/p>\n

Razvijanje ega je samoomejevanje zaradi strahu pred novimi dogodiv\u0161\u010dinami, izzivi. Torej ponavljanje \u017ee znanega. Najlep\u0161e in najzanimivej\u0161e zvoke v svojem \u017eivljenju sem na\u0161el ob \u00bbnapakah\u00ab. Tudi trenutki stresa se lahko spremenijo v prijetne ob prikupnih spodrsljajih, ki lahko omilijo intezivnost na\u0161ega ega. Na ta na\u010din velikokrat pride do spontane odre\u0161itve vseh prisotnih. Kaj je prav in kaj narobe, ne vemo. Zagotovo pa je sicer dovoljeno veliko ve\u010d svobode, kot si jo ljudje vzamemo. Najbr\u017e nas je strah ravno teh nerodnih trenutkov, spodrsljajev. Zato menim, da so bolj resni ljudje prikraj\u0161ani za mnogo lepega, naj si bo to glasba, ljubezen, prijateljstvo, barve, di\u0161ave, zvoki.<\/p>\n

Seveda pa ni enostavno krotiti svojega ega, saj ve\u010dina \u0161ol in sistemov u\u010di kaj je prav in kaj narobe in nas s tem na nek na\u010din prikraj\u0161a za razvijanje lastne (tudi glasbene) osebnosti. Prav noben sistem ne more zagotoviti svobode, nas zadovoljiti ter umiriti.<\/p>\n

U\u010dinek dobre glasbe ni v tem, da je nova. Ravno nasprotno \u2013 bolj, kot nam je glasba znana, bolj nas \u00bbzadane\u00ab. (<\/i><\/b>Johann Wolfgang von Goethe)<\/i><\/b><\/p>\n

Kakor koga. U\u010dinek dobre glasbe je ve\u010dji del odvisen od melodije, ritma in simpati\u010dnosti izvedbe, in\u0161trumentarija ipd. Tisto, kar je ponotranjeno, gre la\u017eje v uho \u2013 torej \u017ee znane melodije, znani obrazi, znani zvoki. Ve\u010dina ljudi se boji \u017eivljenskih sprememb, morda tudi zato raje prisluhnejo poznanim melodijam.<\/p>\n

Glasbenik, ki igra za denar, bo sledil okusu ve\u010dine. Obstaja pa tudi manj\u0161i del glasbenikov, ki i\u0161\u010dejo novosti ter stremijo k spremembam. Eni zato, ker no\u010dejo biti del \u00bbmainstreama\u00ab, drugi pa se resni\u010dno poglabljajo in u\u017eivajo v raziskovanju. Spet se na nek na\u010din vra\u010damo k vpra\u0161anju ega. Je glasbeni okus res lahko tako razli\u010den?<\/p>\n

Vsekakor glasbeniku ob poplavi vsakovrstne glasbe ni enostavno biti izviren. Vedno, ko mislimo, da smo ustvarili nekaj novega, se zavedamo, da to verjetno \u017ee obstaja. Nek vzorec melodije ali ritma smo posrkali nezavedno in je v nas \u017ee od prej. Ta vzorec razvijamo in morda celo pome\u0161amo z drugimi ponotranjenimi vzorci in tako nastane nekaj novega, sve\u017eega. Zato je pomembno, da se zavedamo vsega in vseh okoli nas. Vse, kar vidimo, sli\u0161imo, oku\u0161amo, ni odvisno od nas samih, ampak je splet okoli\u0161\u010din.<\/p>\n

Potovati z veliko skupino je tako, kot \u010de bi bil zapornik v potujo\u010dem \u017eivalskem vrtu. (<\/i><\/b>Hoagy Charmichael)<\/i><\/b><\/p>\n

Potovati z veliko skupino je izjemna izku\u0161nja in prilo\u017enost spoznavanja samega sebe, spoznavanje dru\u017ebe in okolja. Z izku\u0161njami in modrostjo lahko omilimo morebitna vsakodnevna razo\u010daranja. Vsako vklopljanje v dru\u017ebo namre\u010d prina\u0161a nove iluzije o neki osebi, o neki skupini. Glasbeniki, umetniki imamo zelo velik ego, veliko strahu, kar pomeni tudi veliko ob\u010dutljivost, po drugi strani pa smo ekshibicionisti. Torej smo ves \u010das v borbi s samim seboj in seveda tudi v borbi s sotrpini. Na dalj\u0161ih turnejah se osebnost ter psihi\u010dna stabilnost posameznika \u0161e bolj jasno izka\u017ee. Priznam, da kar u\u017eivam v opazovanju dogodkov na terenu, ker mi je psihologija od nekdaj velik hobi.<\/p>\n

Posameznik na turneji ne more uveljavljati svojih interesov. Ne more vplivati na vedenje drugih. Torej \u010de vztraja pri svojem in si spodbuja ego, bo zagotovo naletel na ovire, ki pa so odvisne od ostalih \u010dlanov v skupini. \u010ce je skupina poznana in je \u017ee dolgo skupaj, je seveda presene\u010denj manj. Kdor pa se naklju\u010dno znajde v dolo\u010deni skupini lahko do\u017eivi avanturo, ki si jo bo zapomnil za celo \u017eivljenje. To je lahko tudi \u017eivalski vrt! \u010clani potujo\u010dega \u017eivalskega vrta pa vseeno enkrat pridejo tudi domov.<\/p>\n

Skozi svojo glasbo sku\u0161am igrati resnico o sebi. <\/i><\/b>Razlog, zakaj je to te\u017eko, je ta, da se ves \u010das spreminjam. (Charles Mingus)<\/i><\/b><\/p>\n

Kaj je resnica? Resnic je ve\u010d.<\/p>\n

Kdo sem jaz?<\/p>\n

\u010clovek se z leti, z izku\u0161njami ali posebnimi pripetljaji, spreminja. I\u0161\u010de nove izzive, se \u017eeli izbolj\u0161ati, svoje strahove pretvarja v mo\u010d. Nekateri pa, nasprotno, so hitro zadovoljni, z izzivi se ne ukvarjajo, be\u017eijo od problemov.<\/p>\n

Ko sem igral z Orleki, so ljudje govorili, da se zlijem z harmoniko. Ko sem izdal prvi avtorski album v duetu z Ewaldom Oberleitnerjem (Odsev spomina \/ Reflection of Memory<\/i>, 2006), so govorili, da sem to jaz. \u2026 Z leti sem popolnoma spremenil odnos do glasbe, sebe, instrumenta, do drugih ljudi, tudi do hrane in okolja.<\/p>\n

Velikokrat sem po koncertu \u017ealosten, za kar pa ne krivim igranja glasbenikov poleg mene. Na turnejah, kjer igra\u0161 vsak dan, ima\u0161 \u010das iskati svojo resnico. \u010ce si \u017ealosten, mora\u0161 razloge za to \u017ealost poiskati v sebi! Zakaj je ista pesem pred petimi leti popolnoma o\u010darala ob\u010dinstvo in mene, ta trenutek pa je sicer tehni\u010dno bolj dovr\u0161ena in aran\u017emajsko obogatena, a se zdi brez \u010dustev, ne osvoji ne mene ne publike? Najbr\u017e zato, ker ne \u017eivimo ta trenutek.<\/p>\n

Morda zato ne moremo igrati istega repertoarja ter igrati z istimi glasbeniki (pre)dolgo \u010dasa, saj se interesi in osebna rast posameznikov popolnoma razlikujejo. Pravzaprav ves \u010das i\u0161\u010demo novo resnico, nove somi\u0161ljenike! Zato ne podcenjujem ljudi, ki imajo v tem trenutku druga\u010dno resnico, kot jo imam jaz. Lahko pa zavrnem sodelovanje z njimi.<\/p>\n

Enako se dogaja z lastnimi skladbami. Lahko jih zavr\u017eemo ali nanje za nekaj let pozabimo, enkrat pa jih morda zopet najdemo, saj v nas zbudijo ob\u010dutke od \u00bbnekje in neko\u010d\u00ab.<\/p>\n

Obstaja pa \u0161e ena plat zgodbe – kdor misli, da je na\u0161el svojo resnico in je globoko prepri\u010dan, da dela prav, je lahko ves \u010das v zmoti. Tako se lahko zgodi, da dlje ko vztraja na \u00bbpravi\u00ab poti, manj ljudi ga na tej poti spremlja in razume, pa se morda tega sploh ne zaveda.<\/p>\n

Skupinski zvok je najpomembnej\u0161i, tudi kadar igra\u0161 solo. Ne le, da mora\u0161 poznati svoj in\u0161trument, poznati mora\u0161 tudi vse druge in vedeti, kako jim je treba v vsakem trenutku nuditi podporo. To je jazz. (Oscar Peterson)<\/i><\/b><\/p>\n

Poleg in\u0161trumenta je zelo pomembno poznati osebo, s katero igra\u0161. Oseba je tista, ki izvablja razli\u010dne zvoke iz glasbila in se lahko giblje v nam popolnoma neznanem zvo\u010dnem prostoru.<\/p>\n

Vseskozi igram z razli\u010dnimi glasbeniki, v enem mesecu lahko celo s petimi razli\u010dnimi kontrabasisti. Vsak ima svoj na\u010din igranja ter podajanja tonov in od vsakega se u\u010dim. Igramo iste pesmi, z istim in\u0161trumentom, pa dobim vedno druga\u010dno podporo in s tem ob\u010dutke o pesmi, komadu. Kar pomeni, da kot avtor skupaj z drugimi podo\u017eivlja\u0161 isto zgodbo, ki pa ni nikoli tak\u0161na, kot si si jo sprva zamisilil. Bolj kot to je pomembno, da se vsi trudijo ustvarjati skupinski zvok. Tako nastane nova zgodba.<\/p>\n

Glasbeniki na odru in najbr\u017e tudi ob\u010dinstvo za\u010duti pripadnost, voljo posameznika v bendu, za\u010duti, ali ustvarja skupinski zvok, poslu\u0161a druge glasbenike ali pa je odsoten oziroma igra sam zase. Bolj, ko je glasbilo akusti\u010dno (brez elektrike, efektov ipd.), bolj se je treba truditi pri ustvarjanju skupinskega zvoka, izpopolnjevati tehniko igranja, poslu\u0161ati in\u0161trument, drug drugega. Skupinski zvok je najpomembnej\u0161i \u0161e posebej takrat, kadar igra\u0161 solo. Ti\u0161ina je na\u0161a prijateljica in velik del glasbe. In prav ti\u0161ino je najte\u017eje sprejeti kot prijateljico. To zavedanje nam utrjuje samozavest, mirnost, razgledanost, igranje, pri katerem se zaveda\u0161 vsakega trenutka, \u0161e posebej tega tukaj in zdaj. Kadar to dose\u017eemo, potem ni\u010desar ve\u010d ne manjka, zadovoljni so tako glasbeniki kot ob\u010dinstvo.<\/p>\n

V bolj komercialni glasbi se koncentracija izgublja. Praznino zapolnijo efekti in glasnost. Glasbenik ni tako osredoto\u010den na vsak trenutek in s\u010dasoma postaja vedno bolj otopel.<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

z Juretom Torijem…<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":5730,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-5729","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5729","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5729"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5729\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5886,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5729\/revisions\/5886"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/5730"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5729"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=5729"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=5729"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}