{"id":5822,"date":"2013-01-29T08:00:02","date_gmt":"2013-01-29T07:00:02","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=5822"},"modified":"2013-02-12T11:08:48","modified_gmt":"2013-02-12T10:08:48","slug":"5ka-misliti-musko-xiv","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=5822","title":{"rendered":"5ka – MISLITI MUSKO (XIV)"},"content":{"rendered":"

s Samom \u0160alamonom<\/p>\n

\"Samo<\/a>
Samo \u0160alamon, foto: Ale\u0161 Beno<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

V novi 5ki razmi\u0161ljujo\u010de glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. \u0160tirinajsti\u010d po vrsti musko misli kitarist in skladatelj Samo \u0160alamon, ki je hkrati tudi eno najprepoznavnej\u0161ih jazz imen tega prostora. <\/i><\/p>\n

Najve\u010dji svetovni glasbeni portal Allmusic.com je Sama \u0160alamona opisal kot enega \u00bbnajbolj nadarjenih mladih kitaristov in skladateljev na dana\u0161nji jazz sceni\u00ab. V trinajstih letih delovanja je posnel 130 kompozicij in 13 albumov za doma\u010de in tuje zalo\u017ebe (Zalo\u017eba Sanje<\/i>, Goga Music<\/i>, za mednarodno uveljavljeni zalo\u017ebi Fresh Sound New Talent <\/i>in Splasch Records<\/i>, v zadnjem \u010dasu pa albume izdaja tudi v svoji zalo\u017ebi Samo Records<\/i>).<\/p>\n

V zadnjem desetletju je igral ter snemal s svetovnimi imeni jazza ko so John Scofield, Tim Berne, Paul McCandless, Mark Turner, Michel Godard, Drew Gress, Nguyen Le, Tony Malaby, Mark Helias, Tom Rainey, Dave Binney in s \u0161tevilnimi drugimi.<\/p>\n

Mednarodno prepoznavnost potrjuje tudi s \u0161tevilnimi koncerti in turnejami po Evropi (Slovenija, Italija, Nem\u010dija, Avstrija, VB, \u0160vica, Belgija, Nizozemska, Hrva\u0161ka, Makedonija, \u010ce\u0161ka republika, Mad\u017earska, Romunija) in ZDA.<\/p>\n

Presti\u017ena angle\u0161ka zalo\u017eba Penguin Books je v zborniku The Penguin Jazz Guide – The History of the Music in the 1001 Best Albums<\/i> leta 2011 plo\u0161\u010do Sama \u0160alamona z naslovom Ornethology (2003) uvrstila med 1001 najbolj\u0161ih plo\u0161\u010d v zgodovini jazz glasbe ob bok velikanom jazza, kot so Miles Davis, Thelonious Monk, John Coltrane, Duke Ellington, Herbie Hancock, Chick Corea, Charlie Parker in drugi.<\/p>\n

V Mariboru \u017ee vrsto let vodi svojo \u00bbvalilnico novih talentov\u00ab \u2013 glasbeno \u0161olo z imenom Takt Ars.<\/p>\n

Zanimivo se mi zdi, da vedno, kadar kdo sli\u0161i kaj novega, to posku\u0161a kategorizirati, ali pa se ne po\u010duti dobro. To je tudi eden od na\u010dinov, kako ne do\u017eiveti ne\u010desa. (Dave Friedman)<\/i><\/b><\/p>\n

Kategoriziranje glasbe je zanimiva stvar, ki jo glasbeni kritiki in poslu\u0161alci zelo radi po\u010dnejo. Tudi sam se pogosto ubadam s podobno te\u017eavo, ko me kdo vpra\u0161a, kak\u0161no glasbo igram. Najpogosteje odgovorim kar moderni jazz, \u010deprav \u0161e sam ne vem, kaj vse to zajema. Ameri\u0161ki saksofonist Tim Berne, s katerim sem pred leti igral, mi je dejal, da se je ve\u010dkrat grdo prepiral z glasbenimi kritiki glede uvr\u0161\u010danja njegove glasbe v razne jazz predal\u010dke. Najraje vidim, da vsak sam poslu\u0161a neko dolo\u010deno glasbo in jo tudi sam uvrsti v nek svoj interni \u00bbpredal\u010dek\u00ab. Je pa res, da je na\u0161a celotna dru\u017eba \u00bbspredal\u010dkana\u00ab v mapice in datoteke kot v kak\u0161nem ra\u010dunalniku, ker je tako la\u017eje za celoten sistem. Vendar nisem prepri\u010dan, \u010de to glasbi res pomaga.\u00a0 Seveda dr\u017ei, da je glasbo z etiketo nekoliko la\u017eje prodati, vendar pa jo s kategorizacijo tudi zo\u017eimo, kar ni nujno v redu. Namre\u010d, v glasbi morata tako glasbenik kot poslu\u0161alec obdr\u017eati dolo\u010deno mero odprtosti, saj lahko na ta na\u010din do\u017eivimo marsikaj novega. Na primer \u2013 nekoga, ki bo sli\u0161al izraz moderni jazz, pri \u010demer sam morda poslu\u0161a metal glasbo, bo to odvrnilo od poslu\u0161anja, \u010deprav bo primer tega modernega jazza vseboval ogromno elementov metal ali rock glasbe (primer: saksofonist John Zorn, kitarist Marc Ducret, konec koncev tudi sam uporabljam ogromno distortiona<\/i> pri kitari, kar v jazzu sicer ni pogosto). Resni\u010dno pomembno je torej ostati odprt ne samo pri glasbi, ampak pri vseh stvareh v \u017eivljenju.<\/p>\n

\u00a0<\/i>Glasba je tisto, kar sli\u0161im in tisto, \u010demur bolj ali manj sledim v \u017eivljenju. Ne gre za poklic ali opravilo, gre za nujo. (Duke Ellington)<\/i><\/b><\/p>\n

Glasba seveda zelo mo\u010dno uravnava moje \u017eivljenje, saj se namre\u010d vse stvari vrtijo okoli glasbe \u2013 bodisi okoli dnevne vaje, komponiranja, priprave turnej, snemanj, projektov in konec koncev tudi u\u010denja. Imam sre\u010do, da lahko pou\u010dujem v svoji glasbeni \u0161oli Takt Ars v Mariboru in se tudi pre\u017eivljam s pou\u010devanjem kitare, tako da je tisto, kar rad po\u010dnem, tudi moj kruh. Ko enkrat postane glasba zgolj poklic, lahko hitro izgubi svoj naboj ali \u010dar. Tega se sku\u0161am sam izogibati na tak na\u010din, da res igram in snemam samo tisto glasbo, ki jo \u017eelim igrati, bodisi svojo ali glasbo drugih glasbenikov. Res je, da na tak\u0161en na\u010din izgubi\u0161 nekaj koncertov, vendar je vsaj vsak koncert, ki ga odigram, velik u\u017eitek in ne samo nuja, ki jo moram narediti, da lahko poravnam mese\u010dne polo\u017enice. Pomembno pa je tudi, da dejansko pi\u0161e\u0161 ali igra\u0161 glasbo, ki jo resni\u010dno sli\u0161i\u0161 oziroma \u010duti\u0161.<\/p>\n

\u00a0<\/i>Jazz ni specifi\u010den repertoar niti akademska vaja, ampak na\u010din \u017eivljenja. (Lester Bowie)<\/i><\/b><\/p>\n

Res je. Jazz ni akademska stvar, zato me zadnja leta nekoliko presene\u010da zelo mo\u010dna akademskost jazza, ki se odra\u017ea v tem, da \u0161tevilni glasbeniki \u0161tudirajo jazz na akademijah. Tudi \u0161tevilni slovenski glasbeniki \u017eelijo \u0161tudirati jazz. Jazza se pa ne da nau\u010diti na akademijah, jazz je na\u010din \u017eivljenja. Jazz mora\u0161 ljubiti. Sam ves \u010das prebiram enciklopedije jazza, poznam vsa imena, vse albume, skladbe. Poleg tega seveda \u0161e vedno vsak dan okoli dve uri vadim svoj instrument. \u010ce jazza ne bi resni\u010dno imel rad, tega ne bi po\u010del.<\/p>\n

Kar se ti\u010de moje jazz izobrazbe, bi lahko rekel, da sem samouk, \u010deprav sem se u\u010dil pri Zlatku Kau\u010di\u010du, Andrei Alleoneju in Johnu Scofieldu, vendar me institucionalnost jazza ni nikoli pritegnila. Bil sem sprejet na konzervatorij v Celovcu, vendar sem ga obiskoval zgolj mesec dni \u2013 hitro sem namre\u010d ugotovil, da to ni zame (je pa res, da sem poleg tega v Mariboru \u0161tudiral tudi anglistiko in germanistiko). Naredil sem raje svoj na\u010drt za vajo, ki je vklju\u010deval vsakodnevno vadbo instrumenta do okoli 6 ur in rezultat se je kmalu pokazal. Pomembno se mi zdi, da vsak glasbenik najde svoj zvok in svojo pot, kar se velikokrat ne dose\u017ee preko akademskosti, saj je njen rezultat pogosto nekak\u0161no kloniranje. Na primer ko sem pred leti snemal v New Yorku svojo plo\u0161\u010do Two Hours<\/i> (na kateri so sodelovali Tony Malaby, Mark Helias in Tom Rainey), me je basist Mark Helias vpra\u0161al, \u010de sem \u0161tudiral jazz. Odvrnil sem, da ne. Odgovoril je, da se vidi, saj imam nekoliko druga\u010den, svojstven zvok ter pristop. Zato mislim, da jazz resni\u010dno ni neka akademska stvar, ampak nekaj, kar je del tebe oziroma kar se lahko z veliko discipline in vaje tudi sam nau\u010di\u0161.<\/p>\n

Prepri\u010dan sem, da \u010de bi se rodil v drugi dr\u017eavi ali kot belec, bi svoje ideje \u017ee davno izrazil. Morda ne bi bile tako dobre, ker so ljudje svobodni. Ne predstavljam si, ampak imam ob\u010dutek, da \u010de je vse lahko, potem napor in pobuda nista tako mo\u010dna kot pri osebi, ki se mora boriti in zato lahko tudi ve\u010d pove. (Charles Mingus)<\/i><\/b><\/p>\n

\u010ceprav se izjava Mingusa nana\u0161a na rasno diskriminacijo v ZDA v 60. in 70. letih prej\u0161njega stoletja, se z izjavo mo\u010dno\u00a0 povezujem. Namre\u010d, \u0161ele \u010de v neko stvar vlo\u017ei\u0161 zelo veliko truda in \u010dasa ter se mora\u0161 zanjo mo\u010dno truditi in boriti, jo tudi ceni\u0161, druga\u010de postane samoumevna. Sam tudi vidim, da sem najbolj kreativen oziroma imam najve\u010d za povedati v \u00bbte\u017ejih\u00ab \u010dasih, saj takrat kreativnost kar \u00bbbruha\u00ab iz mene. V svetu jazza dandanes ni lahko, saj se tako kot v vseh drugih dru\u017ebenih sferah tudi v jazzu pozna kriza in slabo finan\u010dno stanje. Zato sem \u0161e toliko bolj vesel, \u010de nam uspe v teh \u010dasih organizirati 10-dnevno evropsko turnejo ali \u010de mi kak\u0161na zalo\u017eba izda zgo\u0161\u010denko. Gre za zadevo, ki jo izjemno cenim, saj vem, koliko truda sem vlo\u017eil v organizacijo posameznega projekta. \u010ce bi to bilo samoumevno oziroma \u010de se za te stvari \u00a0posameznik ne bi rabil truditi, verjetno tega ne bi tako cenil. Hkrati pa sem tudi zelo hvale\u017een, da dejansko lahko svojo glasbo predstavim publiki tako pri nas kot v tujini. Jazz je te\u017eka stvar iz vseh vidikov. \u010ce bi bil lahek, bi se verjetno ve\u010d ljudi ukvarjalo z njim. Si pa toliko bolj hvale\u017een, \u010de ti uspe, saj si se moral za svojo prepoznavnost mo\u010dno boriti.<\/p>\n

Najte\u017eje za glasbenika je nau\u010diti se kako igrati Z ljudmi. (Jo Jones)<\/i><\/b><\/p>\n

Edina izmed najbolj pomembnih stvari, ki se jih mora glasbenik nau\u010diti, je, da zna poslu\u0161ati. \u0160tevilni glasbeniki so lahko tehni\u010dno odli\u010dni, poznajo vse lestvice, koncepte, itd., ne znajo pa poslu\u0161ati in igrati z drugimi ljudmi. Namre\u010d, menim, da je jazz glasba ekipni \u00bb\u0161port\u00ab, kjer mora posameznik dati ego na stran, \u010de \u017eeli, da glasba dobro zveni. Sam se tega mo\u010dno dr\u017eim \u2013 zame je v ospredju vedno celoten projekt \u2013 bodisi koncert ali CD. Na primer, na moji zadnji zgo\u0161\u010denki Eleven Stories<\/i> (kjer sodelujeta tubist Michel Godard & bobnar Roberto Dani) je enajst skladb, na celotnem albumu pa so zgolj trije kitarski soli. Torej, pomemben je celoten zvok benda in projekta, ne pa posamezen ego ali razkazovanje \u00bbmo\u010di\u00ab posameznika. To velja tudi za igranje z drugimi glasbeniki \u2013 namre\u010d, ves \u010das mora\u0161 imeti odprta u\u0161esa, se truditi, da bo kon\u010den rezultat dober, zato je dejansko najte\u017eje se nau\u010diti igrati Z drugimi glasbeniki. Doma lahko vadi\u0161 po nekaj ur na dan, vendar ko se znajde\u0161 na odru z drugimi glasbeniki in mora\u0161 glasbo ustvariti v \u017eivo, gre za popolnoma drugo zgodbo, ki se je z dolo\u010deno mero odprtosti in poslu\u0161anja lahko nau\u010di\u0161 skozi leta. Nekateri se tega nikdar ne nau\u010dijo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

s Samom \u0160alamonom…<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":5823,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-5822","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5822","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5822"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5822\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5878,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5822\/revisions\/5878"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/5823"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5822"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=5822"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=5822"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}