{"id":5859,"date":"2013-02-12T10:46:05","date_gmt":"2013-02-12T09:46:05","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=5859"},"modified":"2013-02-12T11:08:48","modified_gmt":"2013-02-12T10:08:48","slug":"rock-v-nacionalnem-interesu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=5859","title":{"rendered":"Rock v nacionalnem interesu"},"content":{"rendered":"<figure id=\"attachment_5860\" aria-describedby=\"caption-attachment-5860\" style=\"width: 600px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=5860\" rel=\"attachment wp-att-5860\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-5860\" alt=\"OLYMPUS DIGITAL CAMERA\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/02\/drej\u010di-metalec-600x450.jpg\" width=\"600\" height=\"450\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/02\/drej\u010di-metalec-600x450.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/02\/drej\u010di-metalec-1024x768.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/02\/drej\u010di-metalec-768x576.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/02\/drej\u010di-metalec-1536x1152.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/02\/drej\u010di-metalec-2048x1536.jpg 2048w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-5860\" class=\"wp-caption-text\">Andrej \u010cernel\u010d<\/figcaption><\/figure>\n<p>Eden mojih prvih spominov iz Kluba Metulj v Bistrici ob Sotli, takrat sem bil \u0161e osnovno\u0161olski paglavec, so vaje \u017ee davno propadlega benda NoCenzura. V slabo osvetljenem in zakajenem prostoru (protikadilski zakon tedaj \u0161e ni bil v veljavi) je pevec Friderik s srhom v glasu pel: \u00bbZa mano te\u010de volkodlak. \/ V meni se prebuja strah. \/ Tresejo se mi vse kosti, \/ a upanje z menoj, z menoj, z menoj, z MENOOOJ be\u017ei!\u00ab \u0160e vedno se jasno spominjam melodije refrena, pa tudi uvodnega ubiranja kitare in predvsem tistega vzdu\u0161ja, tistega resni\u010dnega, iskrenega veselja ob ustvarjanju ne\u010desa novega. Spomnim pa se tudi, koliko vztrajnosti in skoraj svetni\u0161kega potrpljenja je bilo potrebno, da je \u0160picl vbil zidarju Ginotu v glavo potek bas linije\u2026<\/p>\n<p>Skupina je kasneje \u0161e spreminjala \u010dlanstvo, imeli so precej koncertov, v Bistrici pa so njihove pesmi postale lokalni hiti, ki smo jih vsi obiskovalci kluba (in takrat nas ni bilo malo) znali na pamet. \u0160e kasneje je bend iz ve\u010d razlogov razpadel, toda rock scena v Bistrici je \u017eivela naprej. V vsem tem \u010dasu je nastalo ogromno bendov: Zmajev rep, \u0160aman, nova NoCenzura, \u010cun\u010deka in \u0160efe, Eternia, Malik, M\u00e1na ter \u0161e drugi stranski projekti in zametki, ki niso obstali dovolj dolgo, da bi dobili ime. Ve\u010dina izmed njih je slej ko prej tudi ugasnila.<\/p>\n<p>Kaj je ostalo, se spra\u0161ujem v pri\u010dujo\u010dem \u010dlanku. Ali obstaja nekaj, zaradi \u010desar smemo rockovsko sceno v na\u0161em kraju (in v vseh krajih) imenovati za koristno, smiselno, potrebno, morebiti celo pomembno? Ali z besedami, ki jih bo razumel tudi sleherni zbirokratiziran pisarni\u0161ki um: ali je lahko rock v nacionalnem interesu?<\/p>\n<p>Prispevek bo premalo znanstven, da bi ga lahko poimenoval \u0161tudija primera. Gre zgolj za pogled nekoga, ki je \u017ee leta vpet v alternativno-glasbeno sceno nekega kraja (\u017ee dobrih petnajst let \u010dlan cele vrste bistri\u0161kih skupin) in obenem za dolgoletnega mladinskega delavca (prostovoljec, programski delavec, v zadnjem obdobju pa uradni zastopnik lokalnega mladinskega dru\u0161tva).<\/p>\n<p>Stali\u0161\u010de rockerja<\/p>\n<p>Formiranje glasbenih skupin je proces, ki poteka spontano in je lahko precej dolgotrajen (na primer, v NoCenzuri so se \u010dlani precej menjali preden se je izrisala prava ekipa) ali pa je kon\u010dna zasedba izbrana zelo hitro (primer Zmajev rep, katerega zasedba je nespremenjena od ustanovitve leta 1998). V nasprotju s stereotipom se v bendih pogosto znajdejo posamezniki, ki se prej niso veliko dru\u017eili. Pogoj za \u010dlanstvo namre\u010d ni prijateljstvo, temve\u010d predvsem posluh in \u010dut za glasbo. Med \u010dlani je neredko precej\u0161en generacijski prepad. Mika me, da bi pristavil kak\u0161no floskulo o medgeneracijskem sodelovanju in o tem, kako je rock bend prilo\u017enost za tiste z manj prilo\u017enostmi, ampak se bom obvladal.<\/p>\n<p>Sledi bistven del procesa nastajanja rock benda, namre\u010d obdobje prvih vaj. Tu se postopoma izkristalizirajo vloge. Veliko bendov ima nekak\u0161nega &#8216;kreativnega vodjo,&#8217; ki bdi nad kon\u010dno strukturo glasbe, je nekak\u0161en &#8216;\u0161ef&#8217; v glasbenem smislu. Nekateri bendi pa delajo na popolnoma demokrati\u010den na\u010din, ko ima vsak \u010dlan enakovredno vlogo pri nastanku nove glasbe. Poudarjam, da so bendi iz Bistrice ob Sotli prakti\u010dno brez izjeme avtorski, da torej izku\u0161enj s cover bendi nimam. Morda se tam vloge razdeljujejo druga\u010de. V vsakem primeru je za udejstvovanje v bendu nujna sposobnost delovati v timu in kakovostna komunikacija je klju\u010d do uspeha. Tu bi lahko rekel kako o pridobivanju socialnih ve\u0161\u010din\u2026<\/p>\n<p>Delovanje v bendih pravzaprav ni tako zelo druga\u010dno kot podjetni\u0161tvo. Najprej kolektiv ustvarja svoj izdelek. Izdelek mora biti dober in tak\u0161en, da \u010dlani brezpogojno verjamejo vanj. Sledi lansiranje na trg, ali v obliki javnih nastopov ali s prodajanjem (ali podarjanjem) nosilcev zvoka. Vsebina, shranjena na nosilcih zvoka, mora biti najprej posneta in natisnjena, za kar je potrebna investicija. Veliko je tudi investicij v opremo, v prostore za vaje, v znanje. \u017dal pa je kon\u010dna bilanca rock bendov precej slaba. Izku\u0161nje iz Bistrice ob Sotli ka\u017eejo, da se vlo\u017eek redko pokrije, pozitivna nula se razume \u017ee kot uspeh. Entuziazem je dobro gorivo, ampak ponavadi ga kmalu zmanjka. Profit je tako bolj ali manj v sferi duhovnega, vrednoti se bolj v valuti zabave, dragocenih izku\u0161enj in vpogleda v neko majhno nacionalno glasbeno sceno.<\/p>\n<p>O pravkar omenjenem vpogledu. Dober bend bo v precej kratkem \u010dasu pohodil oder (skoraj) vsakega slovenskega kluba. In ko re\u010dem klub (klub kot formalni status v Sloveniji ne obstaja ve\u010d), mislim seveda Mladinske centre (MC), javne zavode, pa tudi zasebne prostore in druge institucije, kjer lahko nastopajo rock bendi. Na ta na\u010din bo sleherni \u010dlan benda te institucije tudi spoznal. Izvedel bo ne le, kak\u0161no opremo imajo, kako dobro znajo delati zvok, kak\u0161na je akustika, kaj dajo bendom za jest, kam jih vtaknejo spat in koliko drobi\u017ea jim naklonijo preden se poslovijo. Izvedel bo tudi &#8211; \u010de bo le malo bolj radoveden (in bendovci ponavadi so radovedni), kak\u0161en je sicer program, koliko dogodkov se odvija v tem prostoru, koliko obiskovalcev ima navado hoditi sem, kak\u0161ne druge aktivnosti omogo\u010dajo svojim gostom in \u010dlanom, koliko ljudi deluje tu, ali so kaj pla\u010dani&#8230; Govor telesa in obraza gostiteljev bo razkrival, ali so entuziasti ali lenobe, profesionalci ali amaterji, intelektualci ali bleferji. \u017de takoj po vstopu pa bo videl, ali so prostori \u010disti ali umazani, funkcionalni ali neumno na\u010drtovani, urejeni tako prelestno, da kar sli\u0161i\u0161 \u0161u\u0161tenje preve\u010d radodarno dodeljenih evrov ali pa neugledni in \u0161partanski. Povpre\u010den aktivni slovenski rocker ima skratka dobro izdelano mnenje o slovenskih rockerskih prizori\u0161\u010dih, temu pa je treba dodati tudi zelo \u017eivo izmenjavo mnenj in izku\u0161enj med njimi.<\/p>\n<p>Rockerska \u00bbkariera\u00ab ostane lep hobi ali pa se kon\u010da hkrati z brezskrbnim mladostni\u0161tvom (izjema je pe\u0161\u010dica kanoni\u010dnih slovenskih pop-rock skupin, ki jim po vsem sode\u010d ni\u010d ne more do \u017eivega in se jim \u017ee leta ni pridru\u017eil noben mlad bend). Kar ostane, so spomini, veliko poznanstev in prijateljstev, glasbeno znanje in razumevanje, mnoge \u017eivljenjske izku\u0161nje\u2026 Na videz ni\u010d oprijemljivega in veliko vrednega, toda, kot pravi pregovor, najbolj\u0161e stvari so zastonj.<\/p>\n<p>Stali\u0161\u010de prostora<\/p>\n<p>Na za\u010detku je bil hrup. Generacija mladih je \u017eelela zakloni\u0161\u010de pred sistemom, pred avtoriteto, pred star\u0161i. Bili so take sorte mladci, ki niso bili navajeni, da se jim servira, karkoli \u017ee so si za\u017eeleli, ampak so znali za to kaj postoriti tudi sami. Kot je v dokumentarcu Urok izjavil ustanovitelj Marko Kunst \u2013 Buba: \u00bb Tu ni nobene velike zgodbe. \u0160lo je za \u017eur.\u00ab<\/p>\n<p>Prostor, namenjen neobrzdani zabavi, je dobil pridih kulture (naj jo ocenjujemo kot trivialno ali ne), ko je pri nas prvi\u010d zaigral nek rock bend. Zelo kmalu po tem je klub za\u010dasno postal zato\u010di\u0161\u010de skupine NoCenzura. Klub v tem \u010dasu ni bil ve\u010d le prizori\u0161\u010de, pa\u010d pa tudi prostor kreacije. Rock je torej v prostor vnesel neko novo vrednost, ki poprej ni bila v ospredju.<\/p>\n<p>\u010ce je \u017eurerjem zmanjkalo energije, so rockerji ostali. Bilo bi pretiravanje, \u010de bi trdil, da so bili rockerji edini, ki so ostali. Kompletna prenova prostora je potekala povsem prostovoljno, pomagali pa so mnogi mladi, od katerih marsikateri nikoli ni dr\u017eal elektri\u010dne kitare v rokah. Toda rockerji so bili idejni vodje, bili so tisti karizmati\u010dni ljudje, ki so jim drugi sledili in so bili zaradi njih pripravljeni trdo garati mnogo ur. Svojo vlogo so odigrali tudi tisti, ki so \u017eeleli zagotoviti dolg obstoj kluba na ta na\u010din, da so ga legalizirali, da so torej ustvarili dru\u0161tvo.<\/p>\n<p>Rockerji so ostali. Ostali so najprej kot aktivni mladinski delavci. Sem pri\u0161tevam sebe, ki sem predsednik. Rock ustvarja tudi na\u0161 zvo\u010dni tehnik in serviser opreme. Dekleta, ki se najve\u010d ukvarjajo s pisanjem in realizacijo razpisnih projektov, s financami in ostalo birokracijo, so \u00bbrockerice po du\u0161i\u00ab. Mnogi, ki imajo najbolj\u0161e ideje, ki predlagajo razli\u010dne iniciative, ki razmi\u0161ljajo o usodi kraja in dr\u017eave in sveta, so ali so bili rock glasbeniki. Rock glasba je pri nas na nek nedoumljiv na\u010din rodila nekatere na\u0161e najbolj\u0161e kreativce in intelektualce. Seveda glasba in ukvarjanje z njo ni bilo edino, kar jih je izoblikovalo. Toda bila je nedvomno pomemben faktor.<\/p>\n<p>Rockerji se vra\u010dajo tudi kot obiskovalci. Med tem, ko so \u017eurerji \u017ee davno postali o\u010detje in matere, resni ljudje, ki nimajo ve\u010d \u010dasa za neumnosti, rockerji (tudi tisti z otroci) v\u010dasih \u0161e pridejo na koncerte in druge dogodke pri nas. (P)ostali so kulturno osve\u0161\u010deni, kriti\u010dno razmi\u0161ljujo\u010di ljudje.<\/p>\n<p>Rock se je torej pri nas izkazal za kalilnico prodornih ljudi. Nekateri od njih vra\u010dajo svojo energijo skozi na\u0161o mladinsko ustanovo. Od tega ima korist na\u0161a organizacija, celotno lokalno okolje, vpliv ve\u010d tak\u0161nih lokalnih \u017eari\u0161\u010d pa se (bi) zazna(l) tudi na nacionalni ravni. Dodati je treba, da se glasbena subkultura pri nas nikoli ni povezala z zlorabo trdih drog, zaradi \u010desar bi (kot marsikje) lahko postala nedvomno \u0161kodljiv, destruktiven faktor.<\/p>\n<p>Samostojnost rocka<\/p>\n<p>Prizmo posku\u0161am postavljati tako, da bo odsevala korist, oprijemljiv profit, ki bo rocku kot aktivnosti mladih dala sij materialnega smisla in projektne upravi\u010denosti. To se mi upira. Rock (in ostala subkultura) je in mora biti spontan odziv na stvarnost mladih ljudi, v katerem materialisti\u010dna ra\u010dunica sploh ni v ospredju. Rock naj bi bil neodvisen. Ni potrebno, da se razne institucije vtikajo v njegov obstoj. Pravzaprav, \u010de je tak, kot v resnici mora biti, to sploh ni mogo\u010de. Rock se mora, \u010de \u017eeli ohraniti avtenti\u010dnost, z vsemi \u0161tirimi braniti tak\u0161nih intervencij.<\/p>\n<p>\u010ce \u017eelimo mladinske organizacije rockovski in ostalim subkulturnim zvrstem glasbe nuditi podporo (pa\u010d zaradi o\u010ditnih koristi za duhovni razvoj njihovih poslu\u0161alcev in izvajalcev), lahko to po\u010dnemo predvsem tako, da nudimo okolje, v katerem se izvajalci lahko pojavljajo. Najprej jim moramo ponuditi prostorsko-tehni\u010dne pogoje, v katerih je mogo\u010de, da se predstavijo v najbolj\u0161i lu\u010di. Nadalje moramo posku\u0161ati pridobiti \u010dimve\u010d medijske podpore njihovim nastopom. Nenazadnje pa jim moramo ponuditi za nastop tudi po\u0161ten honorar, ki jim bo olaj\u0161al nadaljnje podvige. To je treba posebej poudariti, kajti \u017ee dolgo je v Sloveniji opazen fenomen eksploatacije glasbenikov, ko je vsak natakar ali redar pla\u010dan bolje od tistih, zaradi katerih so obiskovalci pri\u0161li.<\/p>\n<p>V MC BoS se trudimo, da bi \u010dim bolje zadostili trem kriterijem. Zaradi projektnih pogojev in prioritet mladinske politike nam to vedno ne uspeva. Medijski pomp okoli manj uveljavljenih bendov posku\u0161amo ustvariti posebej na dveh ve\u010djih projektih: nate\u010daj Kolomonov \u017eegen in festival BoSorok. Redni koncerti v klubskem prostoru, ki zaradi odli\u010dnih zvo\u010dnih pogojev privabljajo glasbene sladokusce, so predstavljeni po vseh na\u0161ih obi\u010dajnih kanalih obve\u0161\u010danja (obisk je glede na velikost kraja naravnost fenomenalen), skupine pa so finan\u010dno nagrajene najbolje, kar zmoremo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zapis Andreja \u010cernel\u010da, Mladinsko dru\u0161tvo Bistrica ob Sotli&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":88890,"featured_media":5870,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-5859","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zapisi-glasbenikov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5859","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/88890"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5859"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5859\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5865,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/5859\/revisions\/5865"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/5870"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5859"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=5859"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=5859"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}