{"id":629,"date":"2010-07-06T12:00:27","date_gmt":"2010-07-06T10:00:27","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=629"},"modified":"2013-02-12T11:11:26","modified_gmt":"2013-02-12T10:11:26","slug":"plosca-damir-avdic-zivot-je-raj-moonlee-records-2010","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=629","title":{"rendered":"PLO\u0160\u010cA: Damir Avdi\u0107 – \u017divot je raj (Moonlee Records, 2010)"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

Z Avdi\u0107em<\/em> sem se prvi\u010d sre\u010dal pred \u0161tirimi leti na festivalu Sajeta in od takrat njegovih koncertov, \u010de se le da in \u010de niso posajeni preve\u010d na gosto, ne zamujam.\u00a0 Na predstavitvenem koncertu novega albuma \u017divot<\/em> je<\/em> raj<\/em> v Galeriji \u0160KUC me prvi\u010d ni prepri\u010dal. Opravi\u010dilo za umanjkanje magije, sicer\u0161nje stalnice njegovih koncertov, sem takrat iskal tako v\u00a0 slabi akustiki prostora, ki je vsaj meni onemogo\u010dala spremljanje besedil ob prvem soo\u010denju z novim gradivom, ki je tvorilo prete\u017eni del\u00a0 repertoarja, kot tudi v (ja, celo to!) novem imid\u017eu oziroma odsotnosti le tega. Avdi\u0107a sem\u00a0v \u017eivo namre\u010d vedno dojemal tudi kot arhetipsko podobo rock’n’roll ikone, katere hipnoti\u010dni u\u010dinek\u00a0je vsaj zame primerljiv z odrsko prezenco veli\u010din, kot so Townshend<\/em>, Strummer<\/em> ali, \u010de se\u00a0nave\u017eem\u00a0na bosanski milje, iz katerega izhaja tudi Avdi\u0107, zgodnji Mili\u0107<\/em> Vuka\u0161inovi\u0107<\/em>, katerega definicija popolnega koncerta se glasi, da \u201cto zna\u010di da kada<\/em> po\u010dne prva pesma, publika zine, a kad zavr\u0161imo posljednju pjesmu, zatvori usta. To je rokenrol, a ja sam za njega to doktor!<\/em>\u201d Doktor tak\u0161ne sorte in feti\u0161ist je tudi Avdi\u0107 \u2013 kot sem sem pogre\u0161al devilski look, prete\u010do frizuro, ki jo je skraj\u0161al, kot sam pravi, za potrebe odrske postavitve v Gleju, oprijete kavbojke in majico, s Chejem<\/em> ali brez. Tokratnemu slab\u0161emu vtisu sta nedvomno botrovala tudi Avdi\u0107eva nedavna prese\u017eka, impresivna monodrama Na<\/em> krvi<\/em> \u010duprija<\/em> v Gledali\u0161\u010du Glej in\u00a0 vrhunska \u201ctalkin\u2019 blues\u201d interpretacija \u0161tirih poglavij iz njegovega \u00a0novega romana Enter<\/em> d\u017eehenem<\/em> pred meseci v Sax pubu. Standardi, ki jih je v zadnjem \u010dasu postavil, so pa\u010d visoki in jaz o\u010ditno nepripravljen.<\/p>\n

\u017divot je raj je Damirjev tretji studijski album. Uradno izdanega koncertnega sicer \u017eal \u0161e nima, zato pa sam svojo bootleg zape\u010denko koncerta, z moje strani naslovljenega Bosanski psiho \u2013 U mozak<\/em>, posnetega pred \u0161tirimi leti v zdaj \u017eal \u017ee pokojni ljubljanski gostilni Bizeljski hram, tretiram kot eno od najprepri\u010dljivej\u0161ih meni znanih \u017eivih plo\u0161\u010d, ne samo s podro\u010dja ex-yu teritorija. \u010ce se na kratko nave\u017eem na prej\u0161nja dva, bi izpostavil predvsem prvega. Od trnja i \u017eaoka<\/em> je avtorjev duhovni manifest, klasi\u010den rock album, klasi\u010den v najbolj\u0161em pomenu te besede, kot sta klasi\u010dna prvi album Partibrejkersov<\/em> ali Fun House Iggyja & the Stooges<\/em>, album, ki\u00a0 kljub temu, da ni \u201ckonceptualen\u201d v smislu neke zaokro\u017eene zgodbe,\u00a0deluje kot nelo\u010dljiva celota, katerega izpovedna mo\u010d me \u0161e danes, po ni\u010dkolikokratnem poslu\u0161anju zna naelektriti in mi dvigniti kocine. Po tako veli\u010dastnem prvencu mi je bil drugi, Mrtvi su mrtvi<\/em>, \u010detudi odli\u010den, manj\u0161e razo\u010daranje. Skladbe so mi bile pove\u010dini \u017ee poznane z \u017eivih nastopov in njihove studijske izvedbe niso dosegle ali presegle intenzitete le-teh.<\/p>\n

Do prepoznanja kvalitete in veli\u010dine Damirjevega zadnjega izdelka sem tako, za\u010den\u0161i s koncertom v \u0160KUC-u, prehodil trnovo pot, ki se je kljub mojim vztrajnim prizadevanjem, da album vzljubim, vlekla tudi naslednjih \u0161tirinajst dni, pravzaprav vse do \u201c\u010drne srede\u201d, ko je \u201crevolucija\u201d za hip stopila na ljubljanske ulice in so \u017ee uvodni stihi uvodne Kuda<\/em> sestro<\/em> (\u201cKuda, sestro kuda \u010demo?<\/em> \u201d) v moji glavi v trenutku dobili nek povsem nov, do tega trenutka neprepoznan pomen.\u00a0Tudi naslednjo, fejsbukovsko posmehljivko Umre\u017ei<\/em> se<\/em> sem za\u010del dojemati \u0161ele po bebipapa demonstracijah, ko sem, i\u0161\u010do\u010d odzive na otro\u0161ki vrtec pred parlamentom, med brkljanjem po spletu pristal na slovenskem anarhisti\u010dnem portalu in tam naletel na pravi pravcati mini voja\u0161kozabavi\u0161\u010dni kompleks, kjer lahko, ko se utrudi\u0161 teoreti\u010dnih traktatov \u00a0in forumskega prerekananja z mladimi neonacisti, \u00a0za sprostitev in krepitev borbene zavesti odigra\u0161 \u0161e par igric na temo Nata ali Afganistana. Hudo! Mimogrede: Koja<\/em>, katerega poetiko Avdi\u0107 v \u00a0svojem zadnjem romanu vrhunsko ozna\u010di kot \u201csvjesni debilizam\u201d, v\u00a0 intervjuju, ki je bil te dni priob\u010den na Radiu \u0160tudent, \u0161e kako pravilno ugotavlja, da lahko v dana\u0161njih otopelih in pomehku\u017eenih \u010dasih te\u017eko pri\u010dakujemo novo revolucijo, v kolikor pa se bo ta vseeno zgodila, obstaja zelo velika verjetnost, da je ne bomo ve\u010d prepoznali za svojo in nam, kar zna biti \u0161e huje, tudi niti malo ne bo v\u0161e\u010d.<\/p>\n

Skladba Bratstvo i jedinstvo<\/em> mi je, \u010de se uvodoma obregnem med udarnej\u0161e, morda tudi kot zaprise\u017eenemu kulturnemu jugonostalgiku, dolgo \u010dasa u\u010dinkovala rahlo mote\u010de, celo kot nekak\u0161en Avdi\u0107ev prvi programski komad, pisan na prvo \u017eogo, v katerem po\u010dne tisto, kar ve\u010dinsko ob\u010dinstvo od njega\u00a0 pri\u010dakuje, psuje in jebe mater vsem po spisku. Zgodbo o ozadju oziroma povodu za nastanek Bratstva, ki me je dokon\u010dno prepri\u010dala v te\u017eo in smiselnost izre\u010denega, sem sli\u0161al \u0161ele pred kratkim. Tokrat jo bom, ker sem zadevo prejel iz druge roke, raje presko\u010dil, upam pa, da jo bo Avdi\u010d s svojimi besedami sam obelodani v katerem od svojih prihodnjih intervjujev. A ne glede na to danes nikakor ne morem ve\u010d prezreti njenega udarnega refrena in malodane hitovskega naboja in lahko le\u00a0ob\u017ealujem, da na dana\u0161njem diskografskem tr\u017ei\u0161\u010du ni ve\u010d singlov. Ne singlov z originalom, radio editom in tremi remiksi, kot jih v CD-razli\u010dici poznamo danes, na katere Damir pa\u010d \u201cne igra\u201d, ampak klasi\u010dnih sedemin\u010derjev, po mo\u017enosti z \u201cduplo a-strano\u201d, saj si v tem trenutku ne znam predstavljati udarnej\u0161e kombinacije od Bratstva\u00a0in \u0161e\u00a0do danes neizdanega Avdi\u0107evega koncertnega favorita D\u017eemila<\/em>.<\/p>\n

\u017divot je raj je album mo\u010dnih refrenov. Ti se, kot \u017ee na prej\u0161njih dveh albumih, prepletajo s temami iz njegovih proznih del, romanov Na krvi \u0107uprija in Enter d\u017eehenem. V D\u017eehenemu<\/em> tako najdemo\u00a0\u017ee v prvem poglavju mimogrede navr\u017eeni \u201cne psujem ja, ja samo tako pri\u010dam<\/em>\u201d iz Imam<\/em> dvadeset i dvije<\/em>, \u201cLondon<\/em> calling, ali ja ne mogu<\/em>\u201d iz Gotovo<\/em> je<\/em>, za katerega sumim, da je se je ideja zanj porodila\u00a0v\u00a0Damirjevem improviziranem uvodu v njegov demonski nastop po\u010denega glasu v galeriji Menze pri koritu, kot tudi \u201ctepaj, tepaj mi<\/em>\u201d iz stonesovskega poglavja fiktivnega naslova Bleed, Izeta, bleed<\/em>.<\/p>\n

Vrhunci albuma se vsaj zame tokrat vendarle skrivajo v manj izpostavljenih skladbah, naslovni \u017divot<\/em> je<\/em> raj<\/em> (\u201c\u017eivot je raj, al mi smo pi\u010dke<\/em>\u201d) in pa predvsem v treh biserih z drugega dela albuma, shizofreni in paranoidni Gdje<\/em> si<\/em> majko<\/em> (\u201creci majko,<\/em> dal da pucam, u sebe il u ljude<\/em>\u201d),<\/em> asketski Reci<\/em> zlato<\/em>, ki spominja na Abdulaha<\/em> iz \u010dasov, ko je njegovo srce gorelo \u0161e za kaj ve\u010d kot le za \u201csunce, mjesec, no\u010d i dan<\/em>\u201d in predvsem\u00a0himni\u010dni Tepaj<\/em> mi<\/em>. Ta je ne ve\u010d ne manj kot njegov Gimme<\/em> Shelter<\/em>.<\/p>\n

Avdi\u0107 tudi po treh albumih ostaja\u00a0samosvoj in unikaten avtor, katerega\u00a0kljub temu, da sta njegova dr\u017ea in sporo\u010dilo v osnovi pankovska, dojema in se v njem prepoznava zelo heterogeno, izrazito netrendovsko ob\u010dinstvo. Pravzaprav na njegovih nastopih manjkajo ravno pankerji, ki, o\u010ditno bolj kot v vsebino zazrti v formo, \u0161e vedno raje tripajo na \u017ee zdavnaj odcvetele legende \u017eanra. Starorokovski kolega, tudi sam navdu\u0161enec, mi\u00a0je recimo dejal, da v Avdi\u0107evi glasbi prej kot Sida<\/em> zazna Rockya<\/em> Ericksona<\/em>. Samemu mi, \u010de \u017ee i\u0161\u010dem paralele njegovemu po\u010detju, prva pade na um\u00a0Diamanda<\/em> Gal\u00e1s<\/em>, v kateri je duhovno sestro \u0161e v \u201cimam dvadeset i<\/em> dvije<\/em>\u201d in \u201cako ima\u0161 problema<\/em>\u201d prepoznal tudi Avdi\u0107u zvo\u010dno precej bli\u017eji sorodnik, ameri\u0161ki psiho Henry<\/em> Rollins<\/em>. Kot Avdi\u0107 je Diamanda\u00a0 kljub navidezni peklenskosti v resnici biblijski krik pravi\u010dnosti, angel, ki\u00a0bolnim in raz\u017ealjenim kot zdravilo raje kot la\u017eno uteho nudi strastno so\u010dutje in aktivno soo\u010denje s hudi\u010dem. Kot Avdi\u0107 s kitarskimi rifi Gal\u00e1sova\u00a0poleg glasu \u017ee dlje \u010dasa operira predvsem z molovskimi klavirskimi akordi, je pa nekatera njena najmo\u010dnej\u0161a dela v osemdesetih s tolkali, verigami in podobno \u0161aro \u0161e kako oplemenitil takratni \u010dlan Einstuerzende<\/em> Neubauten<\/em> F.M. Einheit<\/em>. \u010ce bi sam pri Damirju po treh albumih na dieti kitara\/glas \u017eelel kakr\u0161nihkoli zvo\u010dnih sprememb, bi si\u00a0jih najraje obetal v tej smeri, torej tudi on v prid popestritve zvo\u010dne slike kdaj pa kdaj poi\u0161\u010de svojega muftija.<\/p>\n

Na doma\u010di, postjugoslovanski sceni Avdi\u0107u v tem, kar po\u010dne, te\u017eko najdem \u201cpodobnika\u201d. Po ostrini izre\u010denih besed bi se mu morda na povr\u0161inski ravni lahko postavil ob bok kak\u0161en\u00a0hiphoper, a razen v mehkej\u0161ih agregatnih stanjih delujo\u010dih Goribor<\/em> vsaj v zadnjem desetletju ne vidim avtorja in izvajalca njegove izpovedne mo\u010di. Pogled v bolj\u0161o preteklost morda\u00a0 prikli\u010de v spomin \u0161e Branimirja<\/em> \u0160tuli\u0107a<\/em>, ob omembi katerega sicer morda tvegam, da mi bo Damir jebal mater, a vendarle. Navsezadnje, \u010de so hrva\u0161ki kritiki pred leti ob izidu \u0160tuli\u0107eve biografije Fantom<\/em> slobode<\/em> v diskusiji s pompoznim naslovom Mjesto Branimira Johnnya \u0160tuli\u0107a u hrvatskom kulturnom prostoru spra\u0161evali in prerekali o tem, \u201cje li Johnny \u0160tuli\u0107<\/em> Miroslav <\/em>Krle\u017ea hrvatske glazbe<\/em>\u201d, bom za zaklju\u010dek malce pretiraval \u0161e sam in pristavil, da je Damir Avdi\u0107 Me\u0161a<\/em> Selimovi\u0107<\/em> bosanskega rock\u2019n\u2019rolla, sodobni \u201cKjerkegor zalutao u bosansku kasabu, \u010dovek velikih misli i strasti u<\/em> vremenu malih horizonata<\/em>\u201d.<\/p>\n

Monlee Records<\/a><\/p>\n

Damir Avdi\u0107 MySpace<\/a><\/p>\n

<\/embed><\/object><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Iz\u010drpen portret skozi prizmo zadnje plo\u0161\u010de Bosanskega psiha…<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":630,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,15],"tags":[],"class_list":["post-629","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/629","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=629"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/629\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6170,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/629\/revisions\/6170"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/630"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=629"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=629"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=629"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}