{"id":6366,"date":"2013-03-13T11:00:26","date_gmt":"2013-03-13T10:00:26","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=6366"},"modified":"2013-03-14T10:38:40","modified_gmt":"2013-03-14T09:38:40","slug":"sedem-ii-kladivo-konj-in-voda-4","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=6366","title":{"rendered":"SEDEM II \u2013 Kladivo, konj in voda (4)"},"content":{"rendered":"
\"OLYMPUS<\/a>
Foto: Alenka Kveder, posneto 2013<\/figcaption><\/figure>\n

Sedem resnic, sedem smrtnih grehov, sedem dni, sedem let skomin, sedem \u010dudes, sedem veli\u010dastnih, sedem vpra\u0161anj, sedem odgovorov, sedem zanimivih sogovornikov\/-ic, sedem z-godb. \u010cetrti\u010d v novi sezoni.<\/i><\/p>\n

Cesta je sprejela najin hrup,\/v daljavi sva slutila svojo pesem.\/ Ko se je veter upiral trdi skali,\/ so tvoje misli stale na obali;\/v skaljeno morje so izlile strup.<\/i> Cesta kot simbol minevanja, potovanja, transformacije, se v slovenski uglasbeni liriki vije vse od Pengovovih Odpotovanj, najdemo pa jo tudi na plo\u0161\u010di Vidov ples, ki jo je pred tridesetimi leti obelodanil celjski akusti\u010dni \u00bbpsihedeli\u010dni folk\u00ab bend Kladivo, konj in voda. <\/span><\/p>\n

Kladivo, konj in voda (KKV) sta v poznih 70ih ustanovila Dani Bedra\u010d, celjski pesnik in kantavtor ter kitarski pedagog z aran\u017eerskimi ambicijami, pokojni Sre\u010dko Lavbi\u010d, pozneje so se jima pridru\u017eili \u0161e nekateri kolegi in znanci iz celjskega \u2013 Avgu\u0161tin Peni\u010d z violino, pi\u0161\u010daljo in akusti\u010dno kitaro ter Mirko Vide\u010dnik Sine \u2013 pevec, ki je poprijel tudi za kitaro. Sicer pa je (predvsem) v prvi petletki vsaj za hip ali dva KKV zdru\u017eil tudi vrsto drugih znanih glasbenih obrazov med katerimi so bili Vlasto Skale, Veno Dolenc (Sedmina), pa klarinetist Mitja Beuermann, Gregor Strni\u0161a na klaviaturah, basist Nino de Gleria, harmonika\u0161 Zoran Kolin in pianist Matja\u017e \u017deleznik. Zvok KKV se je na albumih Zorenje<\/i> (1979, iz\u0161el zgolj na kaseti) in Vidov ples<\/i> (1983) trdno naslanjal na kitarske\/strunske aran\u017emaje, polnokrvno Bedra\u010devo liri\u010dno besedo, razpoznavnost pa mu je dajal tudi zvonki glas takratne najstnice Damjane Golav\u0161ek, ki se je, podobno kot Darja \u0160vajger iz Slovenske grude, kasneje posvetila samostojni pop karieri. <\/span><\/p>\n

V obdobju, ko sta Jugoslavijo pretresala punk in novi val, je Vidov ples<\/i> predstavljal del sopotni\u0161kega vrenja, ki so ga med drugim zaznamovali bolj akusti\u010dni, folkija\u0161ki eksperimenti, med katere se (vsaj v slovenskem prostoru) poleg Kladivo, konj in voda pri\u0161tevajo \u0161e tr\u017ei\u0161ka Sedmina, mariborska Slovenska gruda, primorska Istranova, ljubljanski Epitaf ter kantavtorsko snovanje iz konca 70. in za\u010detka 80. let. <\/span><\/p>\n

Pred slabim mesecem dni se je v dvorani Plesnega foruma v Celju\u00a0zbrala prvotna postava KKV in Vidov ples po tridesetih letih za stare in nove fane<\/i> ponovno odigrala v \u017eivo.<\/span><\/p>\n

ENA Kako se je pravzaprav za\u010dela zgodba Kladivo, konj in voda (KKV)? V Wikipediji pi\u0161e, da je skupino leta 1978 ustanovil Dani Bedra\u010d. Menda si poezijo pisal \u017ee kot gimnazijec, takrat pa sta te zgrabila tudi psihedelija in progresivni rock. Kako sta si poezija in muzika z mo\u010dnim odzvenom 60. let prilastili domovinsko pravico v KKV? In, nenazadnje, kaj imajo skupnega kladivo, konj in voda?<\/b><\/span><\/p>\n

KKV 1, Dani Bedra\u010d: Vse kar si povedala, v kar najve\u010dji meri dr\u017ei. Zgodba z imenom Kladivo, konj & voda, kakr\u0161na je zdaj morda znana celo \u0161ir\u0161i javnosti, pa se je v bistvu pri\u010dela, ko sem spoznal odli\u010dnega kitarista, glasbenega pedagoga in dobrega prijatelja Sre\u010dka Lavbi\u010da (1957 \u2013 2006). Pou\u010deval je klasi\u010dno kitaro na glasbeni \u0161oli v \u017dalcu. Predstavil sem mu svoje pesmi in Sre\u010dko, ki je med vsem drugim bil tudi perfekcionist in dober aran\u017eer, je bil navdu\u0161en. Poskusila sva ustanoviti skupino z nekaterimi prijatelji: u\u010dili smo se ve\u010dglasno prepevati, vendar nih\u010de od nas ni bil kaj prida pevec. Zares se je za\u010delo, ko je Sre\u010dko za\u010del u\u010diti kitaro Damjano Golav\u0161ek, ki se nama je nato pridru\u017eila kot pevka, kmalu pa sta ji sledila tudi pevec in kitarist Mirko Vide\u010dnik Sine ter violinist Avgu\u0161tin Peni\u010d Gusti. Ideja za ime skupine pa se (mi) je porodila \u017ee leta prej, namre\u010d, ob neki prilo\u017enosti sva z Venom Dolencem pod vplivom dolo\u010denih psihotropnih substanc razpravljala o psihedeliji, nadrealizmu \u2026 in padlo mi je na pamet, da bi ime benda \u2013 \u010de ga bi morda ustanovil \u2013 moralo biti sestavljeno iz naklju\u010dno izbranih besed, ki naj ne bi imele o\u010ditne medsebojne (konvencionalne) zveze. Ime skupine torej v bistvu ne pomeni ni\u010d, ka\u017ee pa na moj takratni na\u010din razmi\u0161ljanja.<\/span><\/p>\n

Damjana Golav\u0161ek: Ne spomnim se natan\u010dno katerega leta (bilo je v zgodnjih 80ih) sem ujela \u0161e zadnjo mo\u017enost za obiskovanje glasbene \u0161ole. Malo me je \u017ee dajala puberteta, malo pa neodlo\u010dnost in tehtanje med \u0161portom (ko\u0161arka) in glasbo. Obiskovala sem glasbeno \u0161olo \u2013 pri Sre\u010dku Lavbi\u010du sem se u\u010dila kitaro, ko\u0161arko pa sem trenirala pri celjskem ko\u0161arka\u0161kem klubu. Nekega dne je Sre\u010dko pri\u0161el na idejo, da bi ob klasiki, ki sem jo vadila, prijela tudi kak\u0161en akord, ob katerem bi lahko pela. Tako sva za\u010dela vaditi \u0160ifrerjevo Stoj, Marija<\/i>. Najbr\u017e mu je bilo v\u0161e\u010d kako sem pesem zapela, vsekakor pa mi je \u0161la tovrstna zgodba veliko bolje od rok kot klasi\u010dna glasba (\u010deprav jo ljubim, da ne bo pomote). Ampak prsti so veliko raje ubirali akorde, glas, ki sem ga prepoznavala kot svoj, pa je brez ve\u010dje muke sledil tonalitetam. Kmalu je Sre\u010dko vpra\u0161al mojo mamo, \u010de bi lahko sodelovala v nekem ansamblu (takrat sem bila \u0161e mlada, nekje med 15. in 16. letom). Imena ansambla verjetno ni omenjal, ne vem pa niti, \u010de je takrat \u017ee obstajalo. Mama ni imela ni\u010d proti, rekla pa je, naj se sama zmenim pri ko\u0161arki, ker oboje ne bo \u0161lo. No, pa sem se dogovorila, da bom pela in ne ve\u010d igrala ko\u0161arke.<\/span><\/p>\n

DVE Kako se vpenjate v tisti \u010das \u2013 glasbeno, ideolo\u0161ko, filozofsko, dru\u017eabno? Prihajali ste iz Celja, torej iz mesta, kjer so v tistem \u010dasu rasle tovarne in blokovska naselja. V Celju in okolici se je takrat mudilo kar nekaj mladih glasbenikov, literatov, ustvarjalcev, ki so se prej ali slej zna\u0161li tudi med KKV. \u010ce prav razumem, je bilo \u010dlanstvo precej raznoliko in preto\u010dno, \u010deprav je jedro ostalo ves \u010das delovanja enako? S KKV je povezana tudi ustanovitev Festivala akusti\u010dne glasbe v \u017dalcu, kajne?<\/b><\/span><\/p>\n

KKV 2, Dani Bedra\u010d: V tisti \u010das smo se vpeli povsem spontano, neambiciozno, a zelo iskreno. Po\u0161teno nam je \u0161el na jetra takratni popevkarski mainstream, na jetra nam je \u0161el tudi slovenski rock (vsa \u010dast izjemam!) s kli\u0161ejskimi besedili in kopiranjem bluzovskih kitarskih rifov. V Celju je \u017ee od nekdaj bolj di\u0161alo in zaudarjalo po nekak\u0161ni frika\u017ei, hipuzlarstvu, psihedeliji, vsaj nekje tja do leta 1984, ko je mesto hvala bogu preplavil pank. Mene hipijevstvo kot tako ni nikoli preve\u010d zanimalo, njihova \u00bbfilozofija\u00ab se mi je zdela cenena, \u017eivljenjski slog pa naiven, celo malce bedast. Sem pa (morda podobno kot J. Morrison) stremel k ekscesom \u2013 v poeziji, slikarstvu, v \u017eivljenjskem slogu. S \u00bbhipiji\u00ab sem imel le skupno zanimanje za nevsakdanja du\u0161evna stanja \u2013 invocirana tako ali druga\u010de. Poleg prej na\u0161tetih stalnih \u010dlanov benda pa je v letih, ki so sledila, z nami igral, snemal in se dru\u017eil \u0161e cel kup (ne nujno celjskih) ustvarjalcev: tolkalist Vlasto Skale, basist Nino DeGleria, klaviaturist Gregor Strni\u0161a, klarinetist Mitja Beuermann ipd. Dr\u017ei tudi, da sva bila s pokojnim Sre\u010dkom Lavbi\u010dem tudi duhovna o\u010deta takratnih \u017ealskih akusti\u010dnih festivalov, njihova (materialna) mati pa je bila takratna Zveza socialisti\u010dne mladine Slovenije. <\/span><\/p>\n

TRI \u010ceprav ste kmalu po nastanku izdali album oziroma kaseto Zorenje (1979) ste razpadli \u0161e isto leto po izidu seminalnega Vidovega plesa (1983), ki je zaznamoval zvok skupine in tvojo nadaljnjo pot. Kaj se je torej dogajalo ob nastanku Vidovega plesa? Je bilo do lastne plo\u0161\u010de te\u017eko priti? Ste imeli mened\u017eerja oziroma koga, ki je za vas lobiral, ali ste sami (po)trkali na vrata? Kako to, da je plo\u0161\u010do izdala RTB (Radiotelevizija Beograd)?<\/b><\/span><\/p>\n

KKV 3, Dani Bedra\u010d: V bistvu nikoli nismo uradno razpadli, le okoli leta 1984 so nas za\u010deli zanimati tudi drugi in druga\u010dni projekti. Mene osebno \u2013 poleg poezije, ki je tako ali tako moja stalnica \u2013 \u0161e nekak\u0161ne post-pankovske, elektronske improvizacije, slikarstvo, performans, Damjano pa jazz petje. Sine je diplomiral in odplul v poslovne vode, Gusti je za\u010del nastopati v drugih bendih, izdelovati violine. Life goes on<\/i>. Po izdaji glasbenega prvenca, kasete Zorenje, smo za\u010deli razmi\u0161ljati o \u00bbpravem\u00ab albumu. Takratna zalo\u017eba Helidon nas je (sicer vljudno) odjebala, ker so tam \u017ee imeli Sedmino, zalo\u017eba RTB iz Beograda pa nas je na osnovi sli\u0161anih demo posnetkov sprejela odprtih rok! Mena\u017eerske posle sva v glavnem urejala s Sre\u010dkom, lobirali in \u00bblezli v rit\u00ab nismo nikomur, ampak se nas zaradi velikega \u0161tevila koncertov, odli\u010dnih kritik in pojavljanja v tisku, na radiu in televiziji enostavno ni dalo ve\u010d spregledati.<\/span><\/p>\n

Damjana Golav\u0161ek: S snemanji in izdajanji nosilcev zvoka se nisem ukvarjala. To so po\u010deli fantje, jaz pa sem samo pela, to mi je zadostovalo. Dobivali smo se pri Daniju ali Sre\u010dku doma, kjer smo tudi snemali. Kar nekaj skladb na Zorenju je posnetih pri Sre\u010dkotu.<\/span><\/p>\n

\"Foto:<\/a>
Foto: Vlado Birsa, posneto 1979<\/figcaption><\/figure>\n

\u0160TIRI Z Vidovim plesom ste obredli ne le Slovenije, ampak tudi Jugoslavijo. Kam vse ste vandrali in kak\u0161en status ste imeli na tedanji jugoslovanski glasbeni sceni, kjer so tisti \u010das sicer bolj kraljevali punk, rock in novi val? Kdo so bili takrat va\u0161i (akusti\u010dni) glasbeni tovari\u0161i, sodobniki in sopotniki (v jugoslovanskem in slovenskem smislu)? Kdo so bili va\u0161i pomembnej\u0161i glasbeni, pesni\u0161ki vplivi?<\/b><\/span><\/p>\n

KKV 4, Dani Bedra\u010d: Vandrali smo, kamor so nas povabili, seveda pa nismo obredli cele Jugoslavije; morda bi omenil le izjemno odmeven nastop na suboti\u0161kem festivalu Omladina v Srbiji, pa turnejo s \u0161kotsko folk skupino The Tannahill Weavers. Vsega skupaj se je nabralo skoraj trimestno \u0161tevilo nastopov, samostojnih koncertov. Zdi se mi, da smo \u017ee takrat imeli nekak\u0161en samosvoj (kultni?) status, na na\u0161e koncerte so hodili tudi rokerji, pankerji, pesniki. Precej smo nastopali skupaj s Sedmino, tudi s Slovensko grudo, skupino Epitaf, na akusti\u010dnih festivalih pa z Janijem Kova\u010di\u010dem, skupino Srp, Andrejem \u0160ifrerjem in drugimi. Vzorniki? Bob Dylan, Jefferson Airplane, Rolling Stones, Pink Floyd, The Doors, Leonard Cohen, Joan Baez ipd. Kot pesnika (tekstopisca) pa me je vseskozi navdihovala predvsem klasi\u010dna poezija (simbolisti, nadrealisti), malo kasneje pa tudi anga\u017eirani teksti (Dylan, Guthrie). <\/span><\/p>\n

PET Kako je izgledal ustvarjalni proces nastajanja komadov pri KKV? Je bilo veliko trenj, medsebojne dinamike ali ste do zvo\u010dnih konsenzov prihajali brez ve\u010djih te\u017eav? So bili aran\u017emaji izrazito skupinsko delo ali vizija posameznika? Damjana Golav\u0161ek, kako ste se vklopila v mo\u0161ko zasedbo? Konec koncev je bila, podobno kot za Darjo \u0160vajger Slovenska gruda, KKV va\u0161a prva referen\u010dna skupina, v kateri je zorel va\u0161 glas.<\/b><\/span><\/p>\n

KKV 5, Dani Bedra\u010d: Ustvarjalni proces je izgledal tako, da sem jaz prinesel na vajo \u017ee izdelano, a le delno obru\u0161eno pesem, nato pa je zanjo poskrbel Sre\u010dko. Prevzel je na ko\u017eo mu pisano vlogo aran\u017eerja, soavtorja glasbe in neusmiljenega mu\u010ditelja na vajah, ki so v\u010dasih trajale tudi cel dan. Imel je kar visoke kriterije kar se ti\u010de kvalitete izvajanja: pesem je morala na vajah, na odru, v studiu zveneti to\u010dno tako, kot mi je kot avtorju odzvanjala morda \u017ee leta prej v glavi! Tu ni bilo nikakr\u0161nih kompromisov: tehni\u010dna kvaliteta interpretacije je bila stvar vseh, za to je skrbel Sre\u010dko kot poklicni pedagog; vsakdo pa je lahko znotraj aran\u017emaja in v okviru ob\u010dutenja cele skladbe delal po svoje \u2013 vendar je moral biti rezultat celote enak Sre\u010dkovi in moji viziji. Damjana se je vklopila odli\u010dno, \u017ee pri \u0161estnajstih je gojila (kot mi vsi) zrel, profesionalen pristop! In goji(mo) ga \u0161e danes.<\/span><\/p>\n

Damjana Golav\u0161ek: V skupino sem se vklopila z lahkoto in z veseljem. Danijevi teksti so me zaznamovali za celo \u017eivljenje. \u0160e danes zelo te\u017eko poslu\u0161am razne bedarije, ki v slovenski glasbi menda nekaj pomenijo. Za du\u0161o je bilo pri KKV veliko materiala in \u010deprav sem bila \u0161e najstnica, sem te vsebine \u010dutila in jih nekako znala izraziti. <\/span><\/p>\n

\u0160EST Tuji kritiki in glasbeni zbiratelji plo\u0161\u010do Vidov ples uvr\u0161\u010dajo med ene zanimivej\u0161ih folk-rock ali psych-folk plo\u0161\u010d iz vzhodne Evrope (za originalo vinilko so pripravljeni od\u0161teti tudi do 800 evrov). Skratka, pritikuje se vam oznaka \u00bbljudsko\u00ab. Sama imam manj\u0161e te\u017eave z detektiranjem ljudskosti v KKV (razen uporabe akusti\u010dnih instrumentov in metaforike, ki na trenutke spominja na ljudsko). Lahko pomagate? Kako dale\u010d in kako blizu slovenski ljudski glasbi in mednarodni folk muziki ste bili oz. ste se po\u010dutili?<\/b><\/span><\/p>\n

KKV 6, Dani Bedra\u010d: Ljudsko? Akusti\u010dno? Rock? Odkrito re\u010deno, ne vem . Gre za avtorsko glasbo, ki (je) temelji(la) na poeziji, ki pa\u010d je tak\u0161na kot je. Sami se nikoli nismo ne vem kako opredeljevali, pa\u010d pa so nas drugi uvr\u0161\u010dali med t.i. psychedelic etno<\/i> ali acid folk<\/i> skupine, karkoli bi pa\u010d to naj bilo. Seveda ne morem in ne smem zanikati nekak\u0161nih \u00bbljudskih\u00ab vplivov, rocka in psihedelije. celo klasi\u010dne glasbe. Malce samov\u0161e\u010dno bi si morda upal trditi, da smo bili nekak\u0161na svojevrstna zmes vsega po malem. LP Vidov ples pa je na na\u0161e veselje morda tudi zaradi tega res dosegel zavidljiv \u2013 tudi mednarodni – status, \u010deprav sam v finan\u010dnem smislu nisem imel prav veliko od tega.<\/span><\/p>\n

SEDEM Leta 1995 si, Dani, KKV spet obudil, vendar v druga\u010dni postavi, s povsem druga\u010dno glasbeno podobo in drugimi sotrudniki (razen Sre\u010dka Lavbi\u010da). Lahko pove\u0161 kaj ve\u010d o tem? V teh mesecih praznujejo 30-letnice svojih legendarnih plo\u0161\u010d tudi Istranova in Begnagrad. Ste spremljali njihovo delovanje? In kako se je po 30. letih znova dru\u017eiti, vaditi in koncertirati? <\/b><\/span><\/p>\n

KKV 7, Dani Bedra\u010d: V letih od 1995 pa skoraj do 1998, ko sem \u0161el delat nazaj v socialo, sem delal v svojem studiu \u2013 v glavnem sem pogodbeno snemal razne govorne oddaje, radijske reklame, pa tudi razna vzdihovanja in opolzka \u0161epetanja za takratne telefonske vro\u010de linije. Posnel pa sem tudi nekaj resnih projektov, recimo avtorski CD Ribi, rak, \u0161korpijon<\/i> Jo\u017eeta \u017dvoklja, demo za Pesmi \u0161panskih \u017didov<\/i> s Klariso Jovanovi\u0107 in Venom Dolencem ter svoj projekt, imenovan Grafika srca<\/i>, pri katerem je, poleg \u017ee omenjenega Sre\u010dka Lavbi\u010da, sodeloval tudi moj sin \u017diga na kitari, pela pa je Klarisa Jovanovi\u0107. Kasneje pa sem ustanovil tudi rock razli\u010dico Kladivo, konj & voda, posneli smo klasi\u010den rock album, CD Na cesti<\/i> za mariborsko zalo\u017ebo Conan, ki jo je vodil bobnar La\u010dnega Franza. <\/span><\/p>\n

Vsa tista leta pa sem seveda tudi spremljal slovensko (in tujo) glasbeno sceno, vendar do kak\u0161nih resnej\u0161ih sodelovanj in\/ali skupnih nastopov ni pri\u0161lo. Ponovno snidenje z izvirno zasedbo benda Kladivo, konj & voda pa je bilo izjemno toplo in navdihujo\u010de v \u010dlove\u0161kem in glasbenem smislu. Vajeni ve\u010dletnega skupnega dela smo pripravili leto\u0161nji jubilejni koncert v nabito polnem celjskem Plesnem forumu, kot da vmes ni minilo 30 let. Tudi klasi\u010dna kitaristka Lucija \u0160orn Lavbi\u010d, ki je nadomestila pokojnega o\u010deta, se je odli\u010dno vklopila v skupino! \u010ce bodo ustrezne ponudbe, bomo seveda koncert spet ponovili. <\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sedem resnic, sedem smrtnih grehov, sedem dni, sedem let skomin, sedem \u010dudes, sedem veli\u010dastnih, sedem vpra\u0161anj, sedem odgovorov, sedem zanimivih sogovornikov\/-ic, sedem z-godb.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":6368,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,39],"tags":[],"class_list":["post-6366","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji","category-sedem"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6366","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6366"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6366\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6809,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6366\/revisions\/6809"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6368"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6366"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6366"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6366"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}