{"id":6447,"date":"2013-04-18T10:18:08","date_gmt":"2013-04-18T08:18:08","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=6447"},"modified":"2013-04-27T11:47:59","modified_gmt":"2013-04-27T09:47:59","slug":"5ka-misliti-musko-xv","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=6447","title":{"rendered":"5ka – MISLITI MUSKO (XV\/1. del)"},"content":{"rendered":"

z Mitjo Reichenbergom<\/span><\/p>\n

\"Mitja4\"<\/a>
Foto: Andrej Koren\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

V novi 5ki razmi\u0161ljujo\u010de glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. Petnajsto gostujo\u010de pero pripada pianistu, skladatelju in najbolj pronicljivemu teoretiku filmske glasbe pri nas \u2013 Mitji Reichenbergu. <\/i><\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Mitja Reichenberg je leta 1984 diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani \u2013 smer kompozicija. V 80. in 90. letih je deloval v razli\u010dih akademsko-pedago\u0161kih institucijah v Mariboru, v letih 2008\/09 pa postane vodja programskega oddelka Slovenske kinoteke v Ljubljani. <\/span><\/p>\n

Zadnjih 25 let je torej njegovo delo usmerjeno predvsem v teorijo in prakso filmske glasbe (v vlogi pisca in predavatelja), v delo s filmom in gledali\u0161\u010dem, v prostorske umetnosti, instalacije ter komponiranje glasbe za filme, gledali\u0161\u010de, radio in televizijo.<\/span><\/p>\n

Doktorski \u0161tudij, v katerem se je posve\u010dal filmu in filmskem zvoku v dru\u017ebeni funkciji, je opravil v Ljubljani (Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo), sicer pa samostojno predava in pripravlja \u0161tevilne seminarje in delavnice za zborovodje, pedago\u0161ke delavce in delavke v pred\u0161olskem, osnovno\u0161olskem in srednje\u0161olskem polju, pripravlja in izvaja samostojna predavanja o sodobni in scenski glasbi, pi\u0161e strokovne knjige s podro\u010dja filma in glasbe (do sedaj jih je napisal 26), eseje, znanstvene in strokovne \u010dlanke ter recenzije in ocene za razli\u010dne publikacije.<\/span><\/p>\n

Predava na SAE in\u0161titutu angle\u0161ke univerze Midlessex, je habilitiran predavatelj na Fakulteti za medije Ljubljana (FAM) ter redni predavatelj na in\u0161titutu IAM ter na Visoki \u0161oli za umetnost Univerze v Novi Gorici. Kot pianist nastopa v samostojnih avtorskih projektih in recitalih, prav tako pa je ve\u010dkrat glasbeni producent pri snemanjih mnogih glasbenih zvrsti in \u017eanrov.<\/span><\/p>\n

Improvizacija je zmo\u017enost pogovora s samim seboj. (Cecil Taylor)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Mnogi so \u017ee primerjali glasbo z govorom \u2013 lahko bi celo rekli, da niso prav zelo zgre\u0161ili. Ideja ni toliko v zvok-zvok komponenti, kakor v tem, da je oboje povezano z na\u0161im razumevanjem linearnosti dogodka. Tako govora kakor tudi glasbe ne moremo stisniti v kraj\u0161i \u010das, ne moremo ju predstaviti v nekak\u0161ni hkratnosti, ali druga\u010de \u2013 za oboje si je pa\u010d potrebno vzeti \u010das. Prav v tem pa je dandanes mnogokrat najve\u010dja te\u017eava. Ljudje si ne vzamejo ve\u010d \u010dasa, da bi poslu\u0161ali drug drugega, kaj \u0161ele, da bi poslu\u0161ali glasbo od za\u010detka do konca. No, zdr\u017ei se \u0161e komade, ki trajajo do nekaj minut, potem pa je konec. Improvizacija je sicer sama po sebi stara stvar, kar pa Taylor kot jazz pianist zelo dobro ve. Morda bi bilo vredno dodati, da je dejanska koncertna improvizacija samogovor, vendar tako glasen, da ga sli\u0161ijo tudi vsi drugi. In prav zato moramo izredno paziti, kaj si povemo, priznamo, izre\u010demo. Vse se namre\u010d nekako konsolidira s publiko \u2013 kar pa niti ni tako nepomembno. Ker pa je Cecil pravzaprav poudaril <\/span>\u00bb<\/span>zmo\u017enost<\/span>\u00ab<\/span> pogovora, pa je to \u0161e toliko bolj pomembno, kajti prav zmo\u017enosti (po)govora je danes vedno manj. Zato smo lahko mirno prepri\u010dani, da je vse manj tudi samogovora \u2013 prav tako, kakor samorefleksije, samokritike, samospoznanja in samostojnosti. Vse preve\u010d pa samovolje.<\/span><\/p>\n

Vse pogosteje se zgodi, da se znajdemo v prostoru z glasbo iz ozadja. Noben skladatelj ni pomislil, da bi pisal glasbo za te moderne prostore, ki predstavljajo 30% na\u0161ih glasbenih izku\u0161enj. (Brian Eno)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Glasbene izku\u0161nje so resni\u010dno najpomembnej\u0161e, \u010deprav se prvih pravzaprav zelo redko spomnimo. \u010ce pa se jih, so najve\u010dkrat povezane z na\u0161im izredno mo\u010dnim emocionalnim do\u017eivljanjem in odzivanjem. Brian je bolj kot ne eksperimentalni glasbenik, ambientalist, minimalisti\u010dni elektro-rock-glam umetnik. Ta njegova glasbena pozicija ga dela \u0161e posebej ob\u010dutljivega za vse, kar se v dana\u0161njih prostorih z glasbo dogaja. Res je, da so dana\u0161nji prostori pravzaprav prepolni glasbenih impulzov, da so pripeljali glasbo (in zvoke) do to\u010dke, ko moramo govorili o <\/span>noise pollution<\/i><\/span> z enako resnostjo, kakor lahko govorimo o onesna\u017eevanju okolja s \u010dim drugim, kar pa\u010d prite\u010de ali prileti iz razli\u010dnih fabrik. Kontrola tega zvo\u010dnega onesna\u017eevanja bi morala biti bistveno bolj sistemati\u010dna, kakor je, \u010deprav je v Sloveniji na primer sploh ni. Zato se tudi mnogi obna\u0161ajo tako, kakor da ne obstaja. Kar Eno poudarja je vsekakor pomembno, pa ne toliko s stali\u0161\u010da glasbene izku\u0161nje, temve\u010d s stali\u0161\u010da, da ta izku\u0161nja ni (in ne more biti) kontrolirana, kvalitetna, premi\u0161ljena ali kakor koli druga\u010de urejena. Lahko je le kaoti\u010dna, podrejena slu\u010daju in nepredvidljiva do te mere, da pa\u010d ne vemo, kje in kaj nas \u010daka. Kot prehlad, denimo. Res pa je tudi, da so se \u017ee pred \u010dasom pojavili skladatelji, ki razmi\u0161ljajo (razmi\u0161ljamo) o kvalitetnem ozvo\u010devanju prostorov, ki imajo svojo vsebino in pomen. Nekaj tak\u0161nih projektov je v tujini \u017ee nastalo in so bili odli\u010dno sprejeti. Ozvo\u010devanje prostorov v bistvu ne pomeni tega, da se prostoru nekaj doda ali spremeni, temve\u010d v smislu starih Grkov, ki so prostore vedno dojemali kot akusti\u010dne vizualije. Ve\u010d o tem in tak\u0161nem premi\u0161ljuje na primer Baudrillard, ko govori o simuliranih svetovih, o simulakrih in hologramih.<\/span><\/p>\n

Za elite je bil hrup drugih vedno gro\u017enja ali motnja. Vedno je bil nasilje. Zato so vedno hoteli uti\u0161ati ali pa vsaj obvladati hrup. (Jacques Attali)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Smiselno. Attali je mislec 20. stoletja in pri tem je \u0161e posebej potrebno poudariti njegovo delo z naslovom <\/span>Hrup: politi\u010dna ekonomija glasbe<\/i><\/span>, ki je nastalo \u017ee leta 1985. Hrup je nekaj, kar ne more\u0161 nadzorovati, saj nima dolo\u010dene oblike. V hrupu pa se zgodi lahko marsikaj \u2013 na to je opozoril \u017ee Nietzsche in se posvetil dionizi\u010dnim strukturam \u017eivljenja. Morali pa bi se vpra\u0161ati, na kaj je mislil Attali, ko je izpostavil <\/span>\u00bb<\/span>elite<\/span>\u00ab<\/span>. \u0160e ve\u010d: njegove <\/span>\u00bb<\/span>elite<\/span>\u00ab<\/span> niso elite, ki se oblikujejo kot nekak\u0161na lo\u010dnica od plebejskega, ruralnega ali druga\u010de neartikuliranega mno\u0161tva. Zanj so elite dolo\u010dena skupina, ki \u017eivi v sebi popolnoma zaklju\u010deni fantazmi, v nekak\u0161ni fantazmagoriji sveta, v kateri postavljajo vsa pravila svoje lastne (re)prezentacije po sebi identi\u010dnih in\/ali lastnih kriterijih. Te\u017eava je lahko v tem, da tudi tako zaklju\u010dene entitete ne prepoznavajo hrupa ali \u0161uma znotraj svojega valovanja. Ker imajo svojo fantazmo za reprezentativni model lastnega sveta, je tudi tisti njihov notranji \u0161um ali hrup v resonanci, v nekak\u0161nem sozvo\u010dju z njimi, vibrirajo tako reko\u010d z njim samim. Vsak druga\u010de naravnan frekven\u010dni opus pa je mote\u010d in zato znotraj njihove entitete spoznan za nasilje. Attalijeve \u0161tiri reprezentacije glasbe, med katerimi lahko najdemo tudi eno, ki jo poimenuje \u017ertvovalno [<\/span>sacrificing<\/i><\/span>], ima model v predzgodovinskem \u010dasu, pelje pa neposredno v sodobno glasbeno govorico. Predvsem zaradi svoje glasovne, ustne [<\/span>oralne<\/i><\/span>] tradicije. In z glasom je mo\u017eno povzro\u010dati hrup, predvsem na mno\u017ei\u010dnih sre\u010danjih. Brez glasbil, \u010disti hrup. Repetitornost, na katero pa tudi Attali opozarja, je sicer ena od oblik tehnike shranjevanja [<\/span>recording<\/i><\/span>] zvoka, vendar bi tukaj morali ponovno poslu\u0161ati Nietzscheja, ki je prav slednje o\u010dital Richardu Wagnerju in njegovo glasbo marsikje poimenoval kot hrup. Vendar je glasovnost samega hrupa bolj pomembna, ko v ospredje postavimo prav glas mno\u017eice, ki je za elite mnogokrat neartikulirana. Prav v tem pa je mo\u010d mno\u017eice \u2013 v motnji.<\/span><\/p>\n

S prevlado atonalnosti v akademskih in kriti\u0161kih krogih v tem stoletju, je romanti\u010dna in strastna glasba poniknila v podtalje in se zopet pojavila v filmski glasbi. (John Mauceri)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Dirigent-glasbenik-producent John Mauceri je morda najbolj znan po vodenju Hollywoodskega <\/span>\u00bb<\/span>sklednega<\/span>\u00ab<\/span> orkestra (Hollywood Bowl Orchestra), ki ga je sestavil leta 1991 iz filharmoni\u010dne dru\u017ebe iz Los Angelesa. Najstarej\u0161i naravni amfiteater v Los Angelesu, znana <\/span>\u00bb<\/span>hollywoodska skleda<\/span>\u00ab<\/span> je ve\u010d kot samo naravni prostor \u2013 gre za oder, na katerem so se sre\u010dali pravzaprav \u017ee vsi pomembni glasbeniki in glasbene skupine zadnjega stoletja \u2013 od velikih simfoni\u010dnih orkestrov in legendarnih dirigentov ter solistov, do The Beatles, Frank Sinatra, Van Morrison, Pink Floyd, The Doors, pa tudi znana britanska skupina Monty Python. Na vse to moramo biti pozorni, preden pomislimo na Maucerijevo idejo o razmerju med akademsko in filmsko glasbo. Zakaj? Ker je sposoben kriti\u010dno pogledati na prepad med tem, kar nekateri imenujejo <\/span>\u00bb<\/span>stroka<\/span>\u00ab<\/span> in tistim, kar se v umetnosti (v tem primeru <\/span>glasbi<\/i><\/span>) imenuje \u017eivljenje. Filmska glasba je resda postala najprej nekak\u0161en izhod v sili za vse, ki so hoteli med akademskim kakofoni\u010dnim prerivanjem sli\u0161ati \u0161e nekaj tonov, ki se med seboj razumejo, vendar je postala v \u010dasu razvoja od prvih desetletij \u0161e vse kaj ve\u010d, kakor pa azil za romanti\u010dno in strastno napi\u010dene posameznike in posameznice. Ta njegova izjava je vsekakor hvale vredna predvsem zato, ker postavlja mejo med akademizmom, ki se je \u017ee pred \u010dasom zaprl sam vase in se grize v lastno atonalno, serialno, dodekafoni\u010dno in druga\u010de vseh mogo\u010dih \u2013alnosti in \u2013oni\u010dnosti polno prazno rit \u2013 in med filmsko glasbeno stroko, teorijo in skratka vsem, kar to vsebuje. Akademiki namre\u010d \u0161e vedno ne morejo razumeti, da je onkraj odra \u0161e nekaj, kar obstaja \u2013 to je izvenglasbena izku\u0161nja, s katero je stopil film v neposredni kontakt. Za razumevanje tega, kaj vse se je premaknilo v filmsko glasbo in ube\u017ealo akademskim zgre\u0161enostim, bi bilo na tem mestu potrebno napisati nekaj metrov knji\u017enih naslovov, vendar imamo dokaz, da jih prav glasbeni akademiki nikoli ne bi prijeli v roke, niti priznali, niti prelistali. Gre za nekak\u0161en glasbeni <\/span>index librorum prohibitorum<\/i><\/span>, ki se \u0161e dandanes ve\u010da in \u0161iri, je poln imen avtorjev in vsega, kar bi bilo po njihovem potrebno odlo\u017eiti na grmado, kakor so to \u017ee neko\u010d po\u010deli z lepimi dekleti in z vsemi ostalimi, ki so postavljali pamet pred vero. Verjamemo, da Mauceri izpostavlja romanti\u010dno plat filmske glasbe, vendar je pri tem zamol\u010dana velika resnica, ki pa jo filmska glasba prina\u0161a s seboj, akademska pa, nasprotno, odna\u0161a. To je mo\u010d iluzije, mo\u010d erotiziranega prostora temne filmske dvorane in mo\u010d posameznikovega notranjega sveta.<\/span><\/p>\n

Filmska glasba ni ni\u010d ve\u010d kot tapeta, ma\u0161ilo. …<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Filmska glasba bi morala imeti enak odnos do filmske drame kot ga ima igranje na klavir v moji sobi do knjige, ki jo berem. (Igor Stravinski)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Obe izjavi je potrebno razumeti v kontekstu \u010dasa, v katerem sta bili izre\u010deni. Igor Fjodorovi\u010d Stravinski (1882-1971) je bil skladatelj, pianist in dirigent, vendar ujetnik <\/span>\u00bb<\/span>ruskega<\/span>\u00ab<\/span> \u010dasa in mi\u0161ljenja. \u010ce vzamemo akademsko merilo, potem mu lahko pripi\u0161emo tako imenovan Petru\u0161kin akord, ki zajema 6 tonov, torej dva trozvoka. Oba trozvoka sta durova trozvoka, med seboj pa oddaljena kot tako imenovani <\/span>\u00bb<\/span>polarni<\/span>\u00ab<\/span> tonaliteti \u2013 njuna razdalja je dejanski tritonus (na primer Fis-dur in C-dur). Akord je dobil ime po baletu Petru\u0161ka, v katerem ga je Stravinski uporabil. \u010ce k temu pri\u0161tejemo \u0161e njegov balet <\/span>Le sacre du printemps<\/i><\/span> (Posvetitev pomladi) in <\/span>\u017dar ptica<\/i><\/span>, pa nekaj orkestrskih in komornih del, smo \u017ee pri koncu s pomembnostjo. Njegov prispevek k serialnosti, politonalnosti, poliritmiki, uporabil disonanc in dodekafoniji je pomemben, prav tako se je precej kasnej\u0161ih skladateljev zgledovalo po njegovih kompozicijskih idejah, predvsem orkestracijah. Pri tem pa je potrebno poudariti, da se je vendarle uspel dobro skriti pred dolgo rusko roko, saj je emigriral najprej v \u0160vico, potem v Pariz in nazadnje v Zdru\u017eene dr\u017eave, od koder se ni ve\u010d vrnil. S filmsko glasbo se ni ukvarjal, torej je povsem razumljivo, da se o njej izreka na tak\u0161en na\u010din. Nikoli ni bil prista\u0161 filma, mnogo bolj ga je zanimal oder in snemanje glasbe. Povezave med razli\u010dnimi elementi ni prepoznaval, njemu je bila \u010dista glasbena govorica tako reko\u010d vse\u017eivljenjsko polje raziskovanja. Ko je naletel v Ameriki na film (\u017eivel je v zahodnem Hollywoodu v Kaliforniji), ga ta ni pritegnil. Ker izjavi, da je filmska glasba zanj nekak\u0161na tapeta in ma\u0161ilo, je popolnoma jasno, da pozna samo en del njenega \u017eivljenja. O\u010ditno je, da ga moti funkcija in delovanje, kar filmska glasba povzro\u010di \u2013 gre za izredno kompleksno metamorfozo med videnim-sli\u0161anim in gledal\u010devo sokreacijo, emocionalnim doprinosom. Vse to pa je akademikom \u0161e danes precej odmaknjeno, tuje in nesprejemljivo. Prav zato pa vidijo v filmski glasbi tekmico, ki jih zlahka premaga v vseh disciplinah. Ojej.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

z Mitjo Reichenbergom…<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":6448,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-6447","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6447","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6447"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6447\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6452,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6447\/revisions\/6452"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6448"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6447"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6447"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6447"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}