{"id":6497,"date":"2013-05-10T09:37:12","date_gmt":"2013-05-10T07:37:12","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=6497"},"modified":"2013-05-10T09:37:12","modified_gmt":"2013-05-10T07:37:12","slug":"5ka-misliti-musko-xvi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=6497","title":{"rendered":"5ka – MISLITI MUSKO (XVI)"},"content":{"rendered":"

z Melanijo Fab\u010di\u010d – Mel\u00e9e<\/span><\/p>\n

V novi 5ki razmi\u0161ljujo\u010de glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. V \u0161estnajsti ediciji nam svoja razmi\u0161ljanja o muziki pribli\u017ea \u017eensko rokersko pero,<\/i><\/span> Melanija Fab\u010di\u010d \u2013 Mel\u00e9e, ki jo poznamo predvsem kot vokalistiko in tekstopisko, du\u0161o bendov kot sta rajnki <\/i><\/span>Psycho-Path in aktivni Werefox.<\/i><\/span><\/p>\n

\"774356_10151363400771683_1513000801_o\"<\/a>
Foto: Luka Canjkar<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Glasbeno pot Melanije Fab\u010di\u010d \u2013 Mel\u00e9e feni rokovske muzike lahko spremljajo \u017ee od konca osemdesetih let. Njen vokal se je v teh zgodnji letih brusil v lendavski alter rock zasedbi T.S.F.W? (leta 1993 nase opozorijo s plo\u0161\u010do <\/span><\/span>Truckdriver’s Addiction To Speed-Light<\/i><\/span><\/span>), nekaj let kasneje pa so nekateri \u010dlani te zasedbe zdru\u017eili mo\u010di s sorodnimi du\u0161ami benda Psihopati in nastali so Psycho-Path, katerega prvenec <\/span><\/span>Jiu Jitsu<\/i><\/span><\/span> (1997) kritiki ozna\u010dijo za rock album leta, enega od razlogov za uspeh skupine, ki se kasneje uveljavlja tudi v tujini, pa pripi\u0161ejo brezkompromisni dr\u017ei vokalistke in tekstopiske Melanije Fab\u010di\u010d (Mel\u00e9e). <\/span><\/span><\/p>\n

Konec 90. let in prva polovica milenijske desetice se izka\u017ee za najbolj ustvarjalno obdobje supine. Leta 1999 izdajo album Autoerotic (leta 2002 skladbo <\/span><\/span>Recognition<\/i><\/span><\/span> re\u017eiserka Maja Weiss uporabi v filmu <\/span><\/span>Varuh meje<\/i><\/span><\/span>), ustvarijo <\/span><\/span>soundtrack za glasbeno-gledali\u0161ki projekt <\/span><\/span>Terminal<\/i><\/span><\/span> (2000) Matja\u017ea Fari\u010da, v duetu s frontmanom <\/span><\/span>GVSB, <\/i><\/span><\/span>Scottom McCloudom (tudi soavtorjem besedil). Sledi album <\/span><\/span>D\u00e9sinvoltura<\/i><\/span><\/span> (2004) in intenzivno koncertiranje po Evropi, ki utrdi skupinin kultni status. Zvrstijo se \u0161tevilna mednarodna sodelovanja, Melanija pa v knjigi Varje Velikonja <\/span><\/span>Ko se mrtve prebudimo <\/i><\/span><\/span>(2003) odstira vpogled v lasten ustvarjalni proces. V svojem paralelnem akademskem \u017eivljenju leta 2003 uspe\u0161no doktorira iz germanistike.<\/span><\/span><\/p>\n

Z albumom <\/span><\/span>The Ass-Soul Of Psycho-Path<\/i><\/span><\/span> (2008) skupina zaklju\u010di svoje delovanje. <\/span><\/span><\/p>\n

V za\u010detku 2013 je razmerje med hrupom in melodijo, ki je za Mel\u00e9e v samem centru njenega ustvarjanja, dobilo ponoven razlog za (samo)refleksijo. Takrat je namre\u010d iz\u0161el prvenec <\/span><\/span>I am memory<\/i><\/span><\/span> \u00a0njene nove skupine Werefox, za katero Igor Ba\u0161in zapi\u0161e, da so <\/span><\/span>\u00bb<\/span>Rock bend in pika<\/span><\/span>\u00ab<\/span>. Z Werefox Melanija Fab\u010di\u010d zabele\u017ei za\u010detek svojega novega in nadvse ustvarjalnega obdobja. <\/span><\/span><\/p>\n

Pop zvezdni\u0161tvo me ne prepri\u010da. Veliko bolj me zanima enakovrednost odnosa med izvajalcem in ob\u010dinstvom. Izhajam iz folk glasbe, kjer se okoli izvajanja na odru ne ustvarja nekega pompa. Ni odnosa v smislu: \u00bbJaz bom rock zvezda, ti pa me bo\u0161 obo\u017eeval\u00ab. (Ani DiFranco) <\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Vpra\u0161anje vloge izvajalca se ne zastavlja samo v sklopu pop glasbe; fenomen pop zvezdni\u0161tva ali pa tudi rock zvezdni\u0161tva \u0161e zdale\u010d ni tako enostranski kot daje misliti citat DiFrancove. Tudi obo\u017eevanje ni nekaj, kar gre politi\u010dno-korektno zavre\u010di kot neprimerno ali kot \u00bbne na mestu\u00ab v rock (ali folk \u2013 kot ona pravi zase oziroma za svoje korenine) glasbi.<\/span><\/p>\n

Osnovna konstelacija glasbenik na odru \u2013 publika pred oziroma pod odrom \u017ee sama po sebi ustvari po eni strani mejo med glasbenikom in poslu\u0161alcem, po drugi pa seveda tudi kanal oziroma tolik\u0161no \u0161tevilo kanalov, kolikor je poslu\u0161alcev, ki jih \u00bbdirektno\u00ab povezujejo z glasbenikom. In sicer vsakega posebej. Koncert je torej kolektivno-individualna izku\u0161nja, pri kateri se lahko vsak poslu\u0161alec preda iluziji (ki to na nek na\u010din sploh ni), da ima \u00bboseben\u00ab odnos z izvajalcem oziroma glasbenikom. Preko tega dejansko sam (po)do\u017eivi izku\u0161njo nekoga, ki verjame vase. Pri tem se nana\u0161am na citat Kim Gordon, da ljudje, ki hodijo na koncerte dejansko \u00bbpla\u010dajo za to, da bodo videli nekoga verjeti vase\u00ab. To mogo\u010de na prvi pogled deluje kot opis bistva zvezdni\u0161tva (kar bi imelo za vsakega glasbenika, ki da kaj nase oziroma \u017eeli biti znan in spo\u0161tovan zaradi svoje glasbe, negativen prizvok, saj zvezdni\u0161tvo ponavadi asociira na nekaj povr\u0161inskega, celo z glasbo nepovezanega), ampak v resnici je to natan\u010den in nevtralen opis tega, kar se dogaja na magi\u010dni lokaciji \u2013 kar oder gotovo je \u2013 med koncertom. Seveda ne bo vsaki\u010d vsak prepri\u010dan, kar pa ni odvisno samo od izvajalca, ampak skorajda v enaki meri tudi od poslu\u0161alca\/poslu\u0161alcev.<\/span><\/p>\n

V glasbi si vedno dovolim sko\u010diti iz pe\u010din. Vsaj tako to ob\u010dutim. \u010ce to res tako zveni, je verjetno odvisno od tega, kaj poslu\u0161alec doprinese k pesmim. (Tori Amos)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Prvi del citata ima prizven romantiziranja procesa ustvarjanja, \u010detudi se bo marsikateri glasbenik oziroma umetnik strinjal, da je ta \u00bbskok\u00ab nekaj, kar dejansko ob\u010duti\u0161 skorajda fizi\u010dno, medtem ko deluje drugi del nekako trezno-realisti\u010dno, v smislu pogajanja za po\u0161teno \u00bbpogodbo\u00ab med obema poloma (producent vs. recipient) in izpostavlja dostikrat ignorirano dejstvo, da je glasba \u00bbinteraktivna\u00ab tudi in predvsem na na\u010din, da publika oziroma poslu\u0161alec prispeva svoj dele\u017e, svojo energijo k pesmi, \u0161e posebej, \u010de govorimo o v \u017eivo izvajani glasbi. To seveda pomeni tudi veliko aktivnej\u0161o in pomembnej\u0161o vlogo poslu\u0161alca, ki je pri aktu poslu\u0161anja dejansko so-ustvarjalec ene od dimenzij izvajane pesmi. Obstaja velika razlika med poslu\u0161alci, ki i\u0161\u010dejo v glasbi prav to mo\u017enost: podo\u017eiveti \u00bbskok s pe\u010din\u00ab in tistimi, ki \u017eelijo, da jim glasba slu\u017ei kot neke vrste blagi sedativ, ki ves \u010das ohranja \u00bbsredinsko vrednost\u00ab emocionalne in mentalne obremenjenosti poslu\u0161alca. Slednji se ponavadi odvrnejo od glasbe, ki zahteva tveganje in aktivno participacijo pri recepciji.<\/span><\/p>\n

Svet je pekel in pisanje slabih komadov uni\u010duje kvaliteto na\u0161ega trpljenja. (Tom Waits)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Dvomim, da je Waits imel v mislih (zgolj) pisanje komadov (\u010de upo\u0161tevamo originalni citat), ampak da: se zelo strinjam. \u010ce opazujem situacijo iz vidika poslu\u0161alca (kar sem seveda tudi sama), potem kot poslu\u0161alec pri\u010dakujem od glasbenika soundtrack, ki bo odslikaval oziroma dosegel raven in kvaliteto mojega trpljenja. In ni me lahko prepri\u010dati. Kar me prepri\u010da, pa ni \u2013 recimo temu \u2013 neka splo\u0161na oziroma objektivna kvaliteta njegovega pisanja (\u010detudi ta seveda ni nepomembna (v ve\u010dini primerov je celo predpogoj za to, da bom sploh \u017eelela poslu\u0161ati neko glasbo), ampak iskrenost njegove glasbe. In ta je v direktni povezavi s trpljenjem, \u010de \u017eelite.<\/span><\/p>\n

\u010ce pa se vpra\u0161anju oziroma izjavi pribli\u017eam iz vidika ustvarjalca, sem mnenja, da o tem, \u010de je pisanje (pa \u010de so to komadi ali romani ali\u2026) slabo, ne more soditi nih\u010de drug kot avtor omenjenega pisanja. To pa zato, ker je edini, ki pozna kvaliteto svojega trpljenja in edini ve, \u010de mu je uspelo to izraziti na (spet!) iskreni na\u010din. Iskrenost je ena tistih zna\u010dilnosti glasbe in umetnosti, ki se zdi zmuzljiva, ker je te\u017eko merljiva, je pa vedno zaznavna kot tisti neubesedljivi \u00bbprese\u017eek\u00ab (ampak na \u017ealost preredko upo\u0161tevana kot mogo\u010de celo najpomembnej\u0161e merilo kvalitete). Vse ostalo je <\/span>white noise <\/i><\/span>oziroma vsa ostala mnenja, pa \u010detudi so skrajno naklonjena omenjemu pisanju, pod \u010drto ne naredijo nobene razlike. \u010ce avtor ni zadostil svojim lastnim standardom \u00bbkvalitetnega\u00ab trpljenja, ga nobena hvala in noben uspeh ne bosta mogla \u00bbpotola\u017eiti\u00ab. Seveda si pa veliko umetnikov, ne glede na medij ali zvrst umetnosti, ne \u017eeli priznati, da je v jedru vsake potrebe po ustvarjanju trpljenje, ker to \u2013 bodimo odkriti \u2013 ne nudi ravno zabavnih ali prijetnih izgledov za prihodnost in \u0161e posebej za zasebno \u017eivljenje umetnika.<\/span><\/p>\n

Ko stoji\u0161 pred ob\u010dinstvom akusti\u010dno, si gol. To je lahko zabavno \u2013 odvisno od tega, koliko ekshibicionista je v tebi. Jaz v tem kar u\u017eivam. (Richard Thompson)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Moram priznati, da nisem bila od vedno prista\u0161 akusti\u010dnega izvajanja glasbe, saj prihajam iz bolj hrupnih voda, beri: imam feti\u0161 na zvok elektri\u010dne kitare, pa tudi na njeno obliko oziroma na sam \u00bbobjekt\u00ab. Ampak sem po svoji prvi <\/span>unplugged<\/i><\/span> izku\u0161nji mnenje kar precej spremenila. To seveda ne pomeni, da bi si \u017eelela kdajkoli odre\u010di mo\u017enostim, ki jih nudi zvokovje elektrificiranih instrumentov, ampak zgolj, da sem okusila prednosti \u00bbokle\u0161\u010denega\u00ab izvajanja glasbe, ki te privede iz o\u010di v o\u010di z golim bistvom komada oziroma pesmi in kot tako predstavlja najbolj intimno izku\u0161njo, ki jo ima lahko izvajalec s svojo glasbo. Po moje ne gre toliko za ekshibicionizem, kolikor za pripravljenost biti oziroma se pokazati ranljivega \u2013 ne z namenom biti pri tem opazovan (to ni v prvem planu), temve\u010d z namenom iti v globine pesmi, ki v glasnej\u0161em okolju (izvajanja) ne pridejo dovolj do izraza.<\/span><\/p>\n

Pevci za izra\u017eanje uporabljajo tako verbalne kot neverbalne metode\u2026Ne gre samo zato, kaj pojejo, ampak kako pojejo \u2013 to odlo\u010da o tem, kaj nam pomenijo, kako se mi kot ob\u010dinstvo ume\u0161\u010damo v odnos do njih. (Simon Frith)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Glede na to, da se z jezikom ukvarjam poklicno, mi je ta misel seveda zelo blizu. Mo\u010dno se zavedam razlike, ki se zgodi, ko jezik oziroma besedilo pove\u017ee\u0161 z glasbo \u2013 dobi neke vrste novo \u00bbmaterialnost\u00ab, ki ga po eni strani oddalji od pomena, ki ga nosi v svoji zgolj jezikovni obliki, ampak isto\u010dasno mu da nek nov pomen, ki deluje na ravnini, ki ji jaz pravim \u00bbthe gut level\u00ab. Ta dodatni pomen je \u00bbprevod\u00ab energijskega naboja izvajal\u010devega oziroma pev\u010devega glasu in njegove specifi\u010dne osebnosti kot se ta ka\u017ee v barvi njegovega glasu, na\u010dinu povezovanja in deljenja zlogov, poudarjanja itd. In vsi ti \u00bbmerljivi\u00ab faktorji niso dejansko ni\u010d drugega kot izraz njegovega erosa, seveda v smislu primarne \u017eivljenjske energije nekega \u010dloveka oziroma tistega dela te energije, ki bi mu lahko rekli ustvarjalni. Na\u010din petja je torej tisti aspekt, ki direktno nagovarja poslu\u0161alca in je zaradi tega skrajno individualen; poslu\u0161al\u010deva reakcija nanj je maksimalno odvisna od njegovega \u00bbprepoznavanja\u00ab pev\u010deve \u00bbosebnosti\u00ab kot njemu sorodne ali bli\u017enje. Zanimivi so predvsem primeri, ko gre za izvajalca, ki se ga po nekih objektivnih, tehni\u010dnih kriterijih ne \u0161teje za \u00bbdobrega\u00ab ali \u00bbzelo dobrega\u00ab (ali po mnenju povpre\u010dnega poslu\u0161alca celo sploh ne poje, ampak napol govori), ima pa tako svojevrsten glas oziroma na\u010din izvajanja, da se dobesedno zasidra v u\u0161esih poslu\u0161alca in uspe nase oziroma na svoj glas vezati \u0161iroko paleto zelo specifi\u010dnih asociacij, kar ga naredi prepri\u010dljivega in prepoznavnega tudi skozi \u010das.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

z Melanijo Fab\u010di\u010d – Mel\u00e9e…<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":6498,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-6497","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6497","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6497"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6497\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6506,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6497\/revisions\/6506"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6498"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6497"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6497"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6497"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}