![\"Kje-je-Wagner_naslovnica\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Kje-je-Wagner_naslovnica.jpg\")
<\/a><\/p>\nPisma <\/b><\/p>\n
Prvo pismo Wagnerju<\/p>\n
Dragi Richard,<\/p>\n
Po dolgem \u010dasu sem se odlo\u010dil, da Vam vnovi\u010d pi\u0161em, obenem pa izkori\u0161\u010dam prilo\u017enost ob bli\u017eajo\u010di se obletnici Va\u0161ega rojstva, da Vam \u0161e enkrat izrazim vse svoje spo\u0161tovanje.<\/span><\/p>\n Ob prebiranju Va\u0161ega dela z naslovom Jezus iz Nazareta, ki je bilo objavljeno \u0161ele \u0161tiri leta po Va\u0161i smrti, sem naletel na droben citat, ki je v meni vzbudil stare ob\u010dutke in jim dodal povsem nove. Jezus je namre\u010d rekel u\u010dencem, da bo vedno z njimi le pod pogojem, da jih najprej zapusti. Torej se je v\u010dasih treba lo\u010diti, \u010de ho\u010demo biti skupaj. Morda se to dogaja tudi nama.<\/p>\n Vem, da ste pisali to delo v revolucionarnem letu 1848, vem tudi, kak\u0161en je bil Va\u0161 odnos do Proudhona, Feuerbacha in njegovega dela iz leta 1841 z naslovom Das Wesen des Christentums (Bistvo kr\u0161\u010danstva), pa Bakunina in Schopenhauerja (nekateri govorijo, da je Va\u0161e sre\u010danje z njim mogo\u010de ponazoriti s Savlovo potjo v Damask), zato bi bil nadvse vesel, \u010de lahko podrobneje obdelate vpra\u0161anje, ki me zelo zanima in nekoliko vznemirja.<\/p>\n Vpra\u0161anje je tole: Kako razumete \u010disto ljubezen, o kateri govorite v Jezusu iz Nazareta, saj pravite, da je vsakdo, ki hodi v ljubezni, kralj nad samim seboj in duhovnik samemu sebi? Ljubezen je svobodna volja samega \u017eivljenja, \u0161e zapi\u0161ete, je prvotni zakon \u017eivljenja, zato me zelo zanima, kako je mogo\u010de v tej lu\u010di razumeti Va\u0161o opero z naslovom Parsifal, ki jo sicer imenujete ein B\u00fchnenweihfestspiel (festivalska igra), sam pa sem o njej v delu Nietzsche contra Wagner zapisal, da je poskus napada na etiko, vendar bi o tem rad ponovno razmislil, kajti odtlej je minilo veliko \u010dasa, ki mi je pomagal odpreti nove perspektive, znotraj katerih je morda mogo\u010de na druga\u010den na\u010din razumeti tudi rabo kr\u0161\u010danskih simbolov v Parsifalu.<\/p>\n Z zanimanjem sem \u0161e enkrat prebral Va\u0161e delo o odnosu med religijo in umetnostjo (Religion und Kunst), v katerem poglobljeno razmi\u0161ljate o vlogi umetnosti in celo o njeni dol\u017enosti, da re\u0161uje religijo, ko ta postane izumetni\u010dena in za\u010dne izgubljati stik z resnico lastnega poslanstva. Je mogo\u010de dol\u017enost umetnosti razumeti tudi kot nalogo, da vedno znova spomni ljudi na to, kar ste zapisali v Jezusu iz Nazareta, kjer poudarjate, da je trpljenje Jezusa tudi trpljenje samega Boga? Je izraz Gesamtkunstwerk neposreden odgovor umetnosti na spreminjanje u\u010denja Jezusa Kristusa v dogme?<\/p>\n Va\u0161 vdani poslu\u0161alec in bralec,<\/p>\n Friedrich Nietzsche<\/i><\/p>\n Prvo pismo Nietzscheju<\/span><\/p>\n Spo\u0161tovani Friedrich,<\/p>\n Izredno se po\u010dutim po\u010da\u0161\u010denega ob tem, da ste se prav Vi spomnili na mojo obletnico rojstva. Najino prijateljevanje, \u010de lahko manj skromno poudarim, je skozi vsa ta mnoga leta postalo predmet mnogih ugibanj in razprav \u2013 manj akademskih, \u017eal, pa zato ve\u010d Vas in mene nevrednih. Tako se lahko samo strinjam z Vami \u017ee takoj v za\u010detku, da je nadvse pomembno obnoviti nekaj idej, ki sva jih v odlo\u010dilnih trenutkih preteklega stoletja s tako skrbnostjo premi\u0161ljevala. Zato Vam hvala, ker ste ponovno obudili duha Misli in Umetnosti, tistega vseobsegajo\u010dega mistika med Filozofijo in celostno umetnino (Gesamtkunstwerk), s katero ponovno stopava v novo Prebujenje, ali v Va\u0161i maniri povedano \u2013 novemu Nad\u010dloveku naproti.<\/span><\/p>\n Moja ideja Jezusa iz Nazareta je pravzaprav dolgo tlela v meni, pravzaprav bi lahko rekel, da nikoli ni popustila. Mo\u010d ljubezni, ve\u010dne lu\u010di upanja in mo\u010di, najdete v vseh mojih junakih, saj se ji podrejajo tako Lohengrin kakor Parsifal, tako Wotan, kakor Siegfried in Brunhilda, tako Tristan kakor Izolda in Tannh\u00e4user. Lahko bi rekel tudi, da prav tako Jezus, kakor Marija iz Magdale, katero so imenovali Magdalena. Iz Va\u0161ega pisanja razumem, da se prav Vi strinjate s tem, da je vladar in kralj vsakdo, ki uspe hoditi v Ljubezni. Ni mi pomembno, sploh pa sedaj po tolikih letih, kr\u0161\u010danstvo \u2013 in v marsi\u010dem Vam pritrjujem \u2013 predvsem v Va\u0161em izrednem spisu Antikrist, da je propad Boga dejansko po\u010delo tega, ker je Bog postal \u00bbstvar na sebi\u00ab. Tako, kakor me spra\u0161ujete o ljubezni, sem se sam spra\u0161eval o ve\u010dnem po\u010delu ljubezni. Ustvaril sem Izoldo, ki je umrla, ustvaril sem Valkire, ki so odjezdile, ustvaril sem Lohengrina, ki je bil razkrinkan. V nekaterih pogledih ste mi pravzaprav edino Vi odprli o\u010di in u\u0161esa, da sem spoznal zamejenost rase, v katero sem neko\u010d neomajno zaupal. V delu Jezus iz Nazareta sem zapisal tudi slede\u010de: Ljubezen je svobodna \u2013 ona se pojavi preko svobodne volje \u2026 njena pojavitev povzro\u010di najve\u010dje bogastvo sveta, njeno nasprotje pa najve\u010djo rev\u0161\u010dino \u2026 (Die Liebe ist frei \u2013 sie wird beth\u00e4tigt durch den freien Willen \u2026 Die Beth\u00e4tigung der Liebe bewirkt den h\u00f6chsten Reichthum der Welt, ihr Gegentheil die h\u00f6chste Armut \u2026). S tem Vam lahko priznam, da je Va\u0161 pogled na moje delo Religija in umetnost povsem pravilen, saj prav oba razumeva dol\u017enost kot nalogo.<\/span><\/p>\n Va\u0161e iskreno zanimanje za moje delo me vedno pritegne z neko posebno odlo\u010dnostjo. Dragi prijatelj, Vam smem priznati svoje velike trude, ki so me peljali preko vse glasbe, da bi jo posvetil Njej, da bi opeval Njeno veli\u010dino in pogubo, da bi se poklonil Njej, ki vlada svetu. To moje priznanje, ki Vam ga polagam skozi besede in glasbo v srce in u\u0161esa, je v Ljubezen preoble\u010dena Smrt. Zato pa sem na svojem odru v Bayreuthu tolikokrat preoblekel Smrt v Ljubezen, kateri so potem prisegali moji vitezi grala. In, predragi prijatelj, dol\u017enost umetnost in filozofije je vedno nujno razumeti kot nalogo, kot samozadano trpljenje naju, skozi naju pa Boga. V Va\u0161em delu Volja do mo\u010di sem prebral misel, ki mi na tem mestu pomeni mnogo: med filozofi ni redkej\u0161ega kakor intelektualna po\u0161tenost. Ali pravilno razumem, da je prav ta te\u017eava tista, v katero Vi kot zame najtrpkej\u0161i filozof polagate ve\u010dno vpra\u0161anje moralne resnice? \u010ce lahko temu tako Vi, kakor moja umetnost pritrdimo, potem je prav glasba edina zmo\u017ena govorice ljubezni, tiste \u010diste govorice, ki je onkraj \u017eivljenja samega. K temu vsekakor sledi Va\u0161a izjemna misel, da je lahko edino Gesamtkunstwerk obrat od u\u010denja k spreminjanju. Z vso skromnostjo, ki jo moj glasbeni duh premore, pa k temu dodajam: spreminjanje nevidnega sveta, sveta glasbe, Va\u0161e misli, besede, v svet Resnice, katero pa uzre lahko le potujo\u010di duh misleca Va\u0161e mo\u010di.<\/p>\n \u010ce se, predragi moj Friedrich, vrneva nazaj, potem se bom v skladu z Va\u0161im zahtevkom filozofom, da se postavijo onkraj dobrega in zlega, postavil na to\u010dko, kjer pravzaprav Jezusa spremenim v svobodnega junaka, saj je izdajatelj (Siegfried Wagner) nekoliko revidiral moje zapiske in poudarjal bolj kot ne bibli\u010dne poante. Vendar to ni bil moj namen \u2013 in kakor ste prav Vi s svojim natan\u010dnim branjem opazili, tudi v Jezusu nisem nikoli \u017eelel povzdigovati njegovega vpra\u0161anja nad\u010dlove\u0161kega, bo\u017eanskega, temve\u010d poudarjati \u010dlove\u0161ko ljubezen (Menschenliebe), kar pa jasno kritika tedanjega \u010dasa ni najbolje razumela, niti prenesla. Resni\u010dno vpra\u0161anje pa je, ali bi to bili pripravljeni sprejeti ljudje dana\u0161njega \u010dasa. Ne Vi in ne jaz, temve\u010d tisti zgolj radosti, veselje in Dioniza vajen narod.<\/p>\n V tem duhu bi si upal zatrditi, moj zvesti prijatelj, da je Va\u0161e vdano poslu\u0161anje in branje tako pomembno prav zaradi tega, ker naju vodi od Jezusa do Siegfrieda in ponovno od Siegfrieda nazaj k Jezusu. Moj Jezus je moral zagledati lu\u010d sveta \u0161ele po moji smrti, prav tako, kakor sem jaz zagledal lu\u010d sveta \u0161ele po njegovi smrti. Prav zaradi tega pa je Siegfried (ah, kako usodno ime nosi moj sin) tisti, ki je povzro\u010dil ta popolni krog, Siegfried sin-junak, ki nosi v sebi tako zmago (Sieg) kakor tudi mir (Friede).<\/p>\n Ob tem pa mi ne da miru \u0161e ena misel, ki Vam jo \u017eelim predati \u2013 prebral sem Va\u0161e pesmi, ki so bile zbrane v Fragmentih iz zapu\u0161\u010dine. Nenehno me preganja prav ena, katero bom, \u010de bom le utegnil, enkrat uglasbil.<\/p>\n Te Va\u0161e besede pravijo takole:<\/p>\n \u2026 to edino odre\u0161uje vsega trpljenja \u2013<\/p>\n izberi zdaj:<\/p>\n hitra smrt<\/p>\n ali dolga ljubezen.<\/p>\n In Vas spra\u0161ujem \u2013 ali je ta re\u0161itev trpljenja Va\u0161a vizija trpljenja, ali lahko razumem to trpljenje kot samovoljno odrekanje temu, kar ste izjavili v Ecce homo: da trpite samo za eno stvarjo in to je usoda glasbe. Trpite za tem, da je bila, po Va\u0161ih besedah, glasba oropana sveta poveli\u010dujo\u010de, pritrjujo\u010de posebnosti \u2013 da je postala dekaden\u010dna in ni ve\u010d Dionizova pi\u0161\u010dal \u2026 In vendar je v Va\u0161em videnju tudi Ljubezen. Po mojem skromnem prepri\u010danju prav tak\u0161na, kakor sem jo polo\u017eil v svojega Jezusa, v njegovo pot, iz katere so kasneje nastali kr\u0161\u010danski simboli, vendar kot posledica poti, kot Parsifal, ki uspe in hkrati ne uspe. Ali je to Parsifalova skrivnost, skrivnost svetega grala, skrivnost ljubezni?<\/p>\n V globokem spo\u0161tovanju in upanju, da moje pisanje vzbudi v Vas ponovno zanimanje, Vas spo\u0161tljivo pozdravljam,<\/p>\n Va\u0161 vdani prijatelj,<\/p>\n Richard Wagner<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ob dvestoti obletnici Wagnerjevega rojstva pokukajte z Novo Musko v knjigo \u201cKje je Wagner? \u2013 O neskon\u010dnem vra\u010danju istega\u201d, ki sta jo spisala Du\u0161an Rutar in Mitja Reichenberg. Prvi\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":6564,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-6562","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6562","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6562"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6562\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6582,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6562\/revisions\/6582"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6564"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6562"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6562"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6562"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}