![\"Kje-je-Wagner_naslovnica\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Kje-je-Wagner_naslovnica.jpg\")
<\/a><\/p>\n\n
Pisma <\/b><\/p>\n
\n
\n
Deveto pismo Wagnerju<\/span><\/p>\n \n Dragi Richard,<\/p>\n \n Va\u0161e zadnje razmi\u0161ljanje me je zalotilo sredi prebiranje izvrstne zgodovinske knjige z naslovom Konec utopije, ki jo je spisal ameri\u0161ki zgodovinar Russell Jacoby tik ob izteku XX. stoletja. Ko sem bral knjigo, sem namre\u010d razmi\u0161ljal o \u010dlove\u0161kem egoizmu in njegovi naravi.<\/span>Egoist je napovedal nenavadno vojno \u017eivljenju, kot sem neko\u010d zapisal, toda v tej vojni nikoli ne more zmagati. Mislim, da o tem razmi\u0161ljate tudi sami, zato bi se rad navezal na Va\u0161e razmi\u0161ljanje.<\/span><\/p>\n \n Ko govorimo o ljubezni, ne moremo govoriti o egoizmu, kajti ljubezen in \u017eivljenje ne preneseta egoizma, zato mora egoist za svojo vojno vselej pla\u010dati visoko ceno. Zakaj \u017eivljenje ne prenese egoizma? Ne prenese ga zato, ker vsak \u017eivi \u010dlovek nujno sodeluje z \u017eivljenjem, \u010de smem tako re\u010di, saj druga\u010de ne bi bil \u017eiv. In ko sodeluje, mora dati prednost \u017eivljenju kot neskon\u010dni kreativni sili, kajti \u010de daje prednost egoizmu, kmalu spozna, da ne more ve\u010d \u017eiveti, saj ho\u010de, prav zaradi egoizma, narekovati \u017eivljenju njegov ritem. \u017divljenje je seveda ve\u010d kot posameznik, vztraja pred njegovim rojstvom in po njegovi smrti, zato tako narekovanje ne more obroditi sadov; \u017eivljenje ima svoje ritme.<\/p>\n \n Sadove lahko obrodi zgolj podrejanje \u017eivljenju in njegovim ritmom, odrekanje lastnemu egoizmu in lastni egocentri\u010dnosti. Tako je govoril JK, mislim pa, da tako govorite tudi sami; vsaj na ta na\u010din razumem Va\u0161o glasbo.<\/p>\n \n Govoril pa je tudi Adorno, ko je razmi\u0161ljal, kak\u0161en pomen ima Schoenbergova glasbena revolucija. Razvoj atonalne glasbe je namre\u010d za nazaj nekaj spremenil. Zgodila se je revolucija, zaradi katere ni bilo ve\u010d mogo\u010de ustvarjali tonalne glasbe tako kot pred revolucijo. Skladatelj se sicer lahko \u0161e danes vede, kot da se revolucija ni zgodila, toda ta se je zgodila objektivno. A svet je poln tovrstnega obna\u0161anja.<\/span><\/p>\n \n Na tem mestu me zelo zanima Va\u0161e razmi\u0161ljanje o Schoenbergovi revoluciji, zato upam, da boste naklonjeni moji \u017eelji, da o njej poveste kaj ve\u010d.<\/p>\n JK je sicer govoril o odrekanju, toda dana\u0161nji kapitalizem ga z lahkoto preglasi ali pa odrekanje \u017ee v\u0161teje v lastno delovanje, tako da lahko potro\u0161niki paradoksno kupujejo celo odrekanje, ki je \u017ee v\u0161teto v dobrine. Paradoks je, da gre kapitalizmu danes dobro natanko zato, ker se ljudje potro\u0161niki nenehno ne\u010demu odrekajo, da bi \u017eiveli naravno, pristno, avtenti\u010dno, zdr\u017eno in tako naprej \u2013 pozitivna psihologija jim je pri tem v veliko pomo\u010d.<\/p>\n \n V nekem smislu je sprava zato mogo\u010da, vendar to ni prava, pristna sprava, o kateri je govoril Adorno. Kaj bi pomenila pristna sprava v dru\u017ebenem polju? Pomenila bi dvig civilizacijskega praga eksistence ljudi, kajti ti ne bi bili ve\u010d pripravljeni tako zlahka popu\u0161\u010dati in se pustiti zapeljevati. Sprava bi, paradoksno, pomenila zaostrovanje, konflikte, spore, vse to, o \u010demer je govoril JK, ko je dejal, da je na Zemljo prinesel me\u010d, obenem pa je govoril \u0161e o ljubezni \u2013 oboje je o\u010ditno zelo povezano in prepleteno.<\/p>\n \n Adornov koncept negativne dialektike moramo zato razumeti v orisanem obzorju. Negativna dialektika pomeni, da ljudje v dru\u017ebenem polju ne morejo mirno \u017eiveti in se vesti, kot da je vse v redu, ne morejo brezbri\u017eno \u017eiveti, kot da se \u017eivljenje samo od sebe po\u010dasi izbolj\u0161uje in napreduje, da bi bili ljudje \u010dim bolj zadovoljni in celo sre\u010dni. \u010ce verjamejo, da lahko tako \u017eivijo, verjamejo tudi v totaliteto dru\u017ebenega \u017eivljenja, za katerega so prepri\u010dani, da deluje po naravnih zakonitostih, medtem ko naj bi bila njihova naloga na tem svetu zgolj ta, da se ji prepustijo, nato pa u\u017eivajo.<\/p>\n \n Adorno je vedel, da ljudje morajo sodelovati pri ohranjanju dialektike sveta, tudi \u010de je ta naravni zakon. Druga\u010de je kajpak z gravitacijo, vendar njeno delovanje ni simbolno posredovano. Gravitacija deluje na ljudi, \u010de ti verjamejo vanjo ali ne, medtem ko ideolo\u0161ke prakse delujejo le, \u010de ljudje vsaj minimalno verjamejo (lahko tudi verjamejo, da nekdo drugi verjame vanje; lahko celo verjamejo, da nih\u010de ne verjame vanje, pomembno je natanko njihovo minimalno verjetje, njihova dr\u017ea, njihova odprtost, voljnost in pripravljenost).<\/p>\n \n \u010clovek sicer ni zmo\u017een prese\u010di obzorij lastne eksistence, kot pravi Adorno, lahko pa jih vselej misli. In ali ni to \u017ee tudi preseganje danih obzorij?<\/p>\n \n Preseganje danega je mogo\u010de le, \u010de \u010dlovek doume pravo naravo boga, ki je neskon\u010den. Modernim ateistom zato mo\u010dno ugovarjam, saj \u0161e niso doumeli prave narave boga, ki je umrl pred dvema tiso\u010dletjema na kri\u017eu na Golgoti. V njihovem ateizmu je \u0161e vedno na delu prepri\u010danje, da Bog obstaja in da ni umrl. Trdijo sicer, da vanj ne verjamejo in da ne obstaja, toda prav s svojim zatrjevanjem ga paradoksno postavljajo na mesto, ki ga sicer ne priznavajo.<\/span>Sam razmi\u0161ljam radikalno: bog je sveti duh, o katerem je govoril JK.<\/span><\/p>\n In kaj je sveti duh? To je natanko tisto, kar povezuje ob\u010destvo vernikov, ki verjamejo v njegov obstoj. Razlika med nami\u0161ljenimi ateisti in katoli\u0161kimi verniki je pravzaprav zanemarljiva: oboji verjamejo v obstoj Boga, ki je<\/span> ‘<\/span>tam nekje’<\/span>. <\/span>Pravi ateisti, prav nasprotno, verjamejo v obstoj egalitarnega svetega duha in obenem vedo, da obstaja zgolj zato, ker verjamejo vanj; sveti duh ni neodvisen od vernikov in je vselej tu, med njimi. Torej verniki verjamejo v obstoj ob\u010destva, v ljubezen do svetega duha, ki ob\u010destvo konstituira in ohranja pri \u017eivljenju. Ljudje, ki verjamejo v obstoj svetega duha, ga ustvarjajo, zato jih sveti duh povezuje v ob\u010destvo \u2013 brez njihove vere ne obstaja. Ljubezen je zato enakost ljudi v odnosu do svetega duha, v katerega verjamejo. Ob\u010destvo je zato odprto, saj nad njim ne obstaja Avtoriteta, ki bi jo \u010dlani ob\u010destva morali ubogati. Nad njimi obstaja zgolj prazni kategori\u010dni imperativ, kot ga je imenoval Kant, ki ga mora vsak posameznik sam napolniti z vsebino, tj. s svojimi konkretnimi potezami.<\/span><\/p>\n \n Preseganje obzorij razumem tudi tako, kot se ka\u017ee v Va\u0161i glasbi. Ka\u017ee se kot mo\u017enost za nekaj novega v sami glasbi, ne zunaj nje. Prav zaradi tega Vas razumem tako, kot je dejal Alain Badiou, ki je zapisal, da ste filozofsko vpra\u0161anje.<\/p>\n \n Spoznanje se mi zdi izvrstno, zato bi ga rad zapisal \u0161e enkrat: Wagner kot filozofski problem oziroma vpra\u0161anje, ki ga ne morejo razre\u0161iti glasbeniki, temve\u010d zgolj filozofi. Nestrpno pri\u010dakujem Va\u0161 odgovor.<\/p>\n \n S spo\u0161tovanjem, Va\u0161 vdani poslu\u0161alec in bralec,<\/p>\n \n Friedrich Nietzsche<\/i><\/p>\n \n \n Deveto pismo Nietzscheju<\/span><\/p>\n \n Spo\u0161tovani prijatelj, dragi Friedrich,<\/p>\n \n Va\u0161e pisanje in s tem najino razmi\u0161ljanje, je zagotovo lahko prav tako prelomno, kakor so bili prelomni trenutki v \u017eivljenju razli\u010dnih posameznikov, ki jih tako premi\u0161ljeno omenjate. Pravzaprav ste v svojem delu Volja do mo\u010di \u017ee zapisali, da je tisto bistveno, kar pri umetnosti vedno ostaja: njena dovr\u0161itev bivanja. S tem se vsekakor lahko nave\u017eem na Va\u0161e tokratne ideje tako Adorna, kakor tudi mladega Sch\u00f6nberga, ki je, kakorkoli obrneva kolo zgodovine, predstavljal neko posebno glasbeno-estetsko prelomnico samega kompozicijskega modela. <\/span><\/p>\n \n Morda ni niti toliko pomembno, ali je \u0161lo pri njegovi glasbi in pogledih na komponiranje za dodekafonijo, serialnost ali atonalnost, bolj pomembno je vsekakor to, kako je spremenil os komponiranja, os poslu\u0161anja in razumevanja glasbenih struktur, kaj je nastalo s tem in kaj je za tem ostalo. Za bolj\u0161i pogled na to, morava vsekakor povedati tudi, da je bil Sch\u00f6nberg obseden z razli\u010dnimi numerolo\u0161kimi modeli, med drugim pa je imel resni\u010dno fobijo pred \u0161tevilom 13 (tako imenovano tridekafobijo); ko pa pogledava njegovo \u017eivljenje pa se le-to prav ironi\u010dno poigrava s tem, \u010demur se je neskon\u010dno izogibal. S \u0161tevilkami, \u0161tevili in matematiko.<\/span><\/p>\n \n Sch\u00f6nberg je bil rojen 13. septembra \u2013 bil je prepri\u010dan, da bo umrl star 67 ali 76 let, saj je 6+7 pa\u010d 13 \u2026 a vendar je umrl star 77 let (v zadnjem letu je rekel, da je spregledal, da je to pravzaprav pravo leto za smrt, saj je njegova glasbena lestvica [7 tonov] sedaj dopolnjena, ker ima ob sebi drugo lestvico [7 tonov \u2013 atonalno] in tvori njegovo \u017eivljenjsko harmonijo, 7+7), natan\u010dno 13 minut pred polno\u010djo in to v petek, 13. julija. V svojih razpravah je pisal, da mora biti dodekafonija, torej 12-tonski glasbeni sistem ‘pravi’, saj je to mejno \u0161tevilo pred usodno trinajstico, njegove partiture imajo recimo namesto strani 13 \u2013 stran 12a in nato 14, za analitike pa je zagotovo zanimiva njegova kompozicija Pierrot Lunaire, imenovana tudi Mondestrunken, op. 21. V njej je resni\u010dno obseden s \u0161tevili 3, 7 ter 11 (kot numerolo\u0161ki se\u0161tevek) in 21. Sch\u00f6nberg je bil pri vsem tem tako natan\u010den, da je na primer pazil na \u0161tevila \u010drk v naslovu (Pierrot = 7 \u010drk, Lunaire = 7 \u010drk), sama beseda ‘Pierrot’ je izre\u010dena \u0161ele v tretji pesmi (Der Dandy) natan\u010dno v 21. taktu, vsaka od pesmi ima to\u010dno 13 ‘nesre\u010dnih’ verzov, vse skupaj pa je opus 21, kar je vsekakor 3×7. Pa to \u0161e ni vse. Na odru mora biti za izvedbo natan\u010dno 7 ljudi: 5 instrumentalistov, 1 pevec in 1 dirigent \u2013 vsi pa zaigrajo skupaj (tutti) v \u0161esti pesmi (3+3) v taktu \u0161tevilka 21.<\/p>\n \n Tudi \u010de vse te njegove obsedenosti umakneva, ostane vsekakor dovolj resni\u010dnega materiala, s katerim pa je naredil glasbeno revolucijo. Vse to, kar sem o Sch\u00f6nbergu prejle omenjal, je morda samo nekoliko ‘ljudski’ pogled na tega umetnika, malo trivialen, a vendar ne tako nepomemben. Njegova revolucija se je brez dvoma dogajala ob tem in morda le delno zaradi tega. Atonalnost je nekaj, kar je pripisoval \u017ee Bachu, \u010deprav v nekoliko druga\u010dnem konceptu. Premik in opustitev tonalnega centra in sistema sta zamajala tla stabilnosti glasbenega kompozicijskega sistema in marsikateri skladatelji so se tedaj zna\u0161li v praznem prostoru. Atonalnost je za seboj potegnila tudi kar pomembno misel: vsi toni (torej vseh 12) je postalo enakovrednih, enakopravnih. Ni bilo ve\u010d tonalnega centra, izhodi\u0161\u010da ali izraza, torej tudi ne povrnitve v varno zavetje izhodi\u0161\u010da, ni bilo ve\u010d nadvladovanja dominantnega tona, harmonija je postala osvobojena spon soodvisnosti. Lahko bi rekla, da je k temu pripeljala moja ideja Tristanovega akorda, toda s\u00e1mo nestabilnost tak\u0161ne harmonske zveze je \u017ee opazil Beethoven, vendar je v njegovih konceptih predstavljala nekaj drugega, kakor pa pri meni. In vsekakor popolnoma nekaj drugega, kakor pa pri Sch\u00f6nbergu! To je pomembno za razumevanje tega, kar Vi imenujete glasbena revolucija. \u010ce na to napeljeva \u0161e Adorna, za katerega vem, da ga spo\u0161tujete tako kot glasbenega teoretika, kakor tudi kot misleca novih konceptov, potem je Sch\u00f6nberg odsko\u010dni kamen.<\/p>\n \n V Volji do mo\u010di ste zapisali, da obstaja slast, no \u2013 Vi ste to poimenovali \u0161e celo praslast \u2013 po oblikovanju in preoblikovanju. In da zmoremo razumeti samo svet, ki ga sami ustvarimo! Zato ne moremo \u017eiveti tako, da bi preprosto in slepo verjeli v totalitete, ampak tako, da sodelujemo, ali \u0161e bolj\u0161e: da izvajamo nenehne dialekti\u010dne diskurze, ki prevra\u010dajo okostenele sisteme. Tako je brez dvoma deloval tudi Sch\u00f6nberg in njegovi u\u010denci, za katere se mi zdi, da jih morava pri tem razmi\u0161ljanju tudi omeniti. Morda za za\u010detek le enega \u2013 to je bil Alban Berg. Med drugimi sta bila tudi Anton Webern, kar pa je morda prav za Adorna pomembno, drugi Sch\u00f6nbergov u\u010denec je bil namre\u010d Hanns Eisler, s katerim je Adorno tesno sodeloval. Ker se je Sch\u00f6nberg ukvarjal tudi z analizami, ne moreva spregledati njegovih pogledov na Beethovna. Sch\u00f6nbergovo zgledovanja po meni in Brahmsu je bilo o\u010ditno, ko je pristopal k analizi velikih Beethovnovih kvartetov, sonat in simfonij. Samo preko analize tega materiala je spoznal strukturne nujnosti in zna\u010dilnosti strogega klasicizma, sam pa kot skladatelj fin de si\u00e8cle iskal novo v starem, kar je pravzaprav edina smiselna poteza razvoja glasbenih struktur.<\/p>\n \n Res je, da jih je sicer mo\u017eno popolnoma odvre\u010di, se jim radikalno odpovedati in jih pozabiti, kakor je na to odli\u010dno opozoril in pokazal kasneje John Cage, vendar je to le ena od poti. Lahko tudi re\u010deva, da bi ne bilo Cagea, \u010de bi pred tem ne bilo Sch\u00f6nberga, Stravinskega, Skrjabina, izgubljena pa bila glasbena ustvarjanja, ki so jih naredili \u0161e Ferrucciono Busonis, Georg Schumann, Luigi Nono, B\u00e9la Bart\u00f3k, Ernst K\u0159enek \u2013 morda so ti slednji bili bolj kot ne serialisti, vendar kljub temu zvesti sledilci Dunajske \u0161ole, kakor se je to novo, avantgardno gibanje tedaj imenovalo. In, kakor ste mi bili zapisali, preseganje obzorij se ka\u017ee v moji glasbi kot mo\u017enost za nekaj novega v njej in ne izven nje. Badiou je imel prav \u2013 tudi sam sebi sem ve\u010dkrat resni\u010dno filozofsko vpra\u0161anje.<\/p>\n \n Ker sem prej omenil Berga \u2013 morda je on \u0161e najbolj sledil mojim idejam, saj je naredil eno najmo\u010dnej\u0161ih oper nove dobe, to je bil Wozzeck. Njegova opera Lulu je ostala nedokon\u010dana, vendar po pregledu materiala menim, da bi tako ali tako ne dosegala prve. Mo\u010d glasbenega izraza, ki ga je polo\u017eil Berg v to odrsko delo, dale\u010d presega misli, ki jih je sicer osnoval Sch\u00f6nberg, vendar so nudile premalo mo\u017enosti izraza, katere pa je smiselno nadgradil in izpeljal prav Berg. Reciva, da je \u0161lo za vpra\u0161anje atonalnosti, vendar sem mnenja, da je \u0161lo za veliko ve\u010d. Njegov Wozzeck ni atonalen sam na sebi kot glasbeni lik, temve\u010d kot osebnost, kot problem, ki izhaja iz same strukture lika \u2013 kakor na primer moj Parsifal in, navsezadnje, moj Siegfried. In kar omenjate Vi, tudi Jezus Kristus. Tudi on je bil pravzaprav atonalen. Zato pa prav tako filozofski problem.<\/p>\n \n Zaradi vsega zapisanega pa menim, da je Carl Dahlhaus precej zgre\u0161il v svoji nepopustljivi kritiki v Neue Zeitschrift fur Musik (1966) v \u010dlanku Ansermets polemik gegen Sch\u00f6nberg. Prepri\u010dan sem, da je na tem mestu bistveno bolj pomembna razprava oziroma pogovor, ki je bil leta 1936 narejen z Albanom Bergom. Njen naslov je ‘Was ist atonal’, priob\u010den pa je bil v dvojni \u0161tevilki tako imenovanega \u010dasopisa Dreiundzwanzig (23) \u2013 eine Wiener Musikzeitschrift. Govori namre\u010d o ne-glasbi (Unmusik), o konstruktivisti\u010dni glasbeni kompoziciji, o politonalnosti in strojni glasbi (Maschinenmusik), kar vse lahko zajema idejo atonalnosti. Ampak mnogi muzikologi in glasbeni zgodovinarji tega zapisa \u017eal seveda ne poznajo.<\/p>\n \n In to je, dragi moj prijatelj, novi filozofski problem \u2013 kateremu pa lahko prav Vi dodate pomembne misli, saj je znan Va\u0161 napotek, oziroma zahteva filozofom \u2013 naj se postavijo onstran dobrega in zlega.<\/p>\n \n Tako Vas v neizmernem spo\u0161tovanju pozdravljam in se veselim Va\u0161ih naslednjih misli, globoko Va\u0161 prijatelj in \u010ditalec,<\/p>\n \n Richard Wagner<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ob dvestoti obletnici Wagnerjevega rojstva pokukajte z Novo Musko v knjigo \u201cKje je Wagner? \u2013 O neskon\u010dnem vra\u010danju istega\u201d, ki sta jo spisala Du\u0161an Rutar in Mitja Reichenberg. Drugi\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":6564,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-6570","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6570","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6570"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6570\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6583,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6570\/revisions\/6583"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6564"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6570"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6570"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6570"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}