![\"Kje-je-Wagner_naslovnica\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Kje-je-Wagner_naslovnica.jpg\")
<\/a><\/p>\nPisma <\/b><\/p>\n
\n
\n
\u0160estnajsto pismo Wagnerju<\/span><\/p>\n \n Dragi Richard,<\/p>\n \n Najino sodelovanje me je privedlo do novega vpra\u0161anja, ki ga \u017eelim zastaviti tudi Vam, \u010deprav vem, da ste nanj \u017ee odgovarjali. Vpra\u0161anje je namre\u010d tako kompleksno in pere\u010de, da sem prepri\u010dan, da se morava vedno znova vrniti k njemu in ga misliti, saj je od takega razmi\u0161ljanja morda celo odvisno pre\u017eivetje \u010dlove\u0161tva.<\/span><\/p>\n \n Kaj je torej onkraj kr\u0161\u010danstva?<\/p>\n \n Najprej bi rad dodal, da nikoli nisem verjel, da smrt boga pomeni absolutno svobodo ljudi \u2013 ravno nasprotno je namre\u010d res. Ubili smo Boga in se zna\u0161li v brezizhodnem polo\u017eaju, v katerem ve\u010d ne vemo, kaj je dobro in kaj je zlo, saj ni nobene gotovosti. Kaj je torej onkraj?<\/p>\n Onkraj je \u010dista, neomade\u017eevana afirmacija, potrditev kr\u0161\u010danstva. Tak je moj na prvi pogled paradoksni odgovor, ki se morda razlikuje od tistega, ki ste ga polo\u017eili v usta Parsifalu. Morda se na tem simbolnem kraju, kjer si lahko zastavimo zapisano vpra\u0161anje, ne strinjava povsem, vendar v tem ne vidim nobenega problema. Sam sem namre\u010d prepri\u010dan, da je Jezusova vrnitev, \u010de smem tako re\u010di, dogodek v strogem pomenu besede, ki razcepi zgodovino sveta na dva dela, kot sem nekje zapisal, in prekine z vsem obstoje\u010dim. Jezus je namre\u010d Erl\u00f6ser, vendar ga ljudje praviloma narobe prepoznavajo kot nekoga, ki jih je odre\u0161il; v resnici se morajo \u0161ele odre\u0161iti z medsebojno ljubeznijo, ki omogo\u010da obstoj svetega duha.<\/p>\n \n Prepri\u010dan sem, da se na enak na\u010din kon\u010da tudi va\u0161e veli\u010dastno delo Der Ring des Nibelungen. Enako verjamem, da se Badiou ne moti, ko pravi, da je zaton bogov, njihova smrt radikalna poteza, zaradi katere ostanejo ljudje na svetu povsem sami. \u0160ele v tem trenutku se zastavi temeljno vpra\u0161anje: Kako ljudje pre\u017eivijo, \u010de je njihovo pre\u017eivetje odvisno izklju\u010dno od njih, ne pa od bogov in vere vanje?<\/p>\n \n Zopet se obra\u010dam k Jezusu. \u010ce se ta vrne med ljudi kot svet duh, ima \u010dlove\u0161tvo eno samo mo\u017enost za pre\u017eivetje. Njegovo pre\u017eivetje je mo\u017eno samo v egalitarnem svetem duhu, ki pa lahko obstaja le zaradi ljubezni med ljudmi. Odre\u0161itelji so zato ljudje, ne Jezus Kristus, ljudje, ki se ljubijo med seboj in s svojo ljubeznijo omogo\u010dajo obstoj svetega duha, prek katerega se odre\u0161ijo.<\/p>\n \n V tej perspektivi me zanima Va\u0161e razmi\u0161ljanje o Parsifalu, ki predstavlja neskon\u010dno in ve\u010dno vra\u010danje h kr\u0161\u010danstvu, vendar ne k takemu, kot ga poznamo, temve\u010d k druga\u010dnemu. V tem prepoznavam afirmativnost Parsifala, ki pa je ne morem razumeti druga\u010de kot prekinitev z obstoje\u010dim, saj dana\u0161nje kr\u0161\u010danstvo prav ni afirmativno, ker je preve\u010d dogmati\u010dno in zaprto vase.<\/p>\n Sami ste namre\u010d rekli, da je kr\u0161\u010danstvo nujna napaka, onkraj katere je pravo kr\u0161\u010danstvo, ki ga razumete kot religijo so\u010dutja.<\/p>\n \n Logiko preseganja in vra\u010danja prepoznavam tudi v filmu, o katerem bi rad spregovoril nekoliko ob\u0161irneje, saj je zares dober in aktualen. Jezus je namre\u010d kakor Platonov filozof, ki mora narediti rez, da bi se vrnil k ljudem in da bi ti presegli lastno odtujenost.<\/p>\n Izvrsten primer Platonovega filozofa v sodobnem svetu je seveda film znamenitega avstralskega re\u017eiserja Petra Wiera z naslovom Trumanova predstava (The Truman Show, 1998). Truman Burbank (Jim Carrey) je namre\u010d \u010dlovek, ki ga \u0161e pred njegovim rojstvom posvoji korporacija in ga spremeni v blagovno znamko, s katero ho\u010de slu\u017eiti in tudi zares zaslu\u017ei. Zanj ustvari povsem umeten svet, ki ga je mogo\u010de videti tudi z Lune, kot sli\u0161imo v filmu. Njegov svet je otok, na katerem \u017eivi najbolj normalno \u017eivljenje na tem svetu, saj je otok svet v svetu, ki ga je seveda mogo\u010de raz\u0161iriti na ves svet. Re\u017eiser mu kon\u010dno, ko se sre\u010data, to tudi pove: tvoje \u017eivljenje je normalno. Sklepali bi lahko, da bo Truman nadvse zadovoljen z normalnim \u017eivljenjem, ki je tudi absolutno varno, kot doda re\u017eiser, kar zlasti pomeni, da se mu ni treba ni\u010desar bati.<\/p>\n \n Toda Truman ni zadovoljen, kar nas kot gledalce nekoliko preseneti. Njegovo predstavo, njegovo \u017eivljenje kot ble\u0161\u010de\u010do predstavo (vzporednica s Schopenhauerjevim delom Svet kot volja in predstava je seveda osupljiva) gleda tako reko\u010d ves svet, saj jo nenehno spremlja pet tiso\u010d kamer, gledalci pa jo lahko gledajo 24\/7. Bolj resni\u010dnostnega \u0161ova si niti ni mogo\u010de predstavljati, pa vendar Truman ni zadovoljen. Kaj mu torej ni jasno?<\/p>\n \n Kaj je narobe s Trumanom, da ni zadovoljen z normalnim \u017eivljenjem, ki je tudi zares varno, z elegantnim \u017eivljenjem, po katerem domnevno hrepeni tako veliko \u0161tevilo ljudi?<\/p>\n Najprej lahko re\u010demo, da ni \u010disto res, da po takem \u017eivljenju hrepeni veliko ljudi. To spoznamo \u010disto na koncu filma, ko Truman odide iz votline (pardon, iz umetno ustvarjenega sveta), ljudje pa so veseli, eden celo re\u010de: vsaj njemu je uspelo. Torej lahko re\u010demo, da ljudje po tihem vendarle upajo, da bodo tudi sami postali kakor Truman. Sveti duh ima zato mo\u017enosti, \u010dlove\u0161tvo \u0161e ni \u010disto izgubljeno.<\/p>\n \n Truman ni zadovoljen s svojim \u017eivljenjem, ker v radikalnem smislu ni svoboden in ga nih\u010de ne ljubi; to je pravzaprav edino, kar ga moti. \u017divi tako kot vsi drugi ljudje in gledalci filma prvih nekaj minut ne moremo re\u010di, da to ne dr\u017ei. \u0160e ve\u010d: ves svet se dobesedno (v tem primeru je to res dobesedno) vrti okoli njega. Vse je narejeno zanj, vsi mogo\u010di statisti se trudijo, da bi bilo vse v redu in normalno, in pravzaprav ne moremo re\u010di, da je njegovo \u017eivljenje la\u017e. Sam nikoli ne posumi, da je la\u017e, mi pa tudi ne bi posumili, \u010de nam re\u017eiser tega ne bi omogo\u010dil. Trideset let \u017eivi Truman kot vsak drugi \u010dlovek in nobenega razloga ni, da \u017eivljenje ne bi enako teklo \u0161e naprej.<\/p>\n \n Potem pa se vendarle nekaj nepovratno in nepopravljivo spremeni. Ni naklju\u010dje (pravzaprav je naklju\u010dje, ker v Trumanovem svetu sicer ne obstajajo naklju\u010dja, kajti filmska ekipa vselej pravo\u010dasno poskrbi, da se ne zgodijo, ali pa poskrbi vsaj za to, da jih Truman ne prepozna kot naklju\u010dja, ki so seveda nujna), da sre\u010da Sylvio (Natascha McElhone), ki v njem zbudi dvom, da svet morda vendarle ni tak, kot verjame. Sre\u010danje z \u017eensko je kajpak odlo\u010dilno, brez nje se ne bi zgodilo ni\u010d. Sylvia mu re\u010de, da je svet vendarle poln naklju\u010dij in da naklju\u010dja niso zgolj naklju\u010dja, saj so znak same narave sveta oziroma realnosti, njegov klju\u010dni ozna\u010devalec, kar je eminentno filozofska trditev.<\/p>\n \n Paradoks je zares velik: ves svet je narejen za Trumana, za to, da bi mu bilo dobro, in je povsem oziroma popolnoma normalen, pa vendar je z njim oziroma v njem nekaj radikalno narobe. Ko za\u010dne Truman, ki je kajpak mo\u0161ki, zaradi \u017eenske dvomiti vanj, seveda takoj postane jasno, da je vse ponarejeno in re\u017eirano. Vse je natanko tako, kot je bilo prej desetletja dolgo, le Truman sedaj nekaj ve, \u010desar pred tem ni vedel.<\/p>\n \n Natanko za sre\u010danje z \u017eensko, za dvom in za vednost gre. Zaradi nje se odpravi iz votline Platonov filozof, zaradi nje se odpravi iz votline Zaratustra, zaradi nje se Truman odlo\u010di, da ne \u017eeli ve\u010d \u017eiveti v takem svetu. Pomembno je tudi, da Truman odkrije resnico sveta znotraj njega, ne zunaj. Ni mu treba ven, da bi jo spoznal. Ko spozna resnico sveta, ta preprosto ni ve\u010d tak, kot je bil; v tem prepoznavam izjemno mo\u010d vednosti in filozofije.<\/p>\n \n Kaj je torej glavno gonilo, zaradi katerega postane Truman dokon\u010dno nemiren? Glavno gonilo je sama nesklenjenost sveta oziroma dejstvo, da naredi re\u017eiser v imenu korporacije za Trumana zaprt, sklenjen svet, kakr\u0161nega je najprej naredila tudi matrica iz istoimenskega filma, ki je nastal komaj leto dni po Trumanovi predstavi. V Matrici (The Matrix, 1999) ljudje zavrnejo sklenjeni in matemati\u010dno popolni svet, sprejmejo pa fantazmatskega, kar je dodatno zanimivo. V Trumanovem primeru je podobno, le da Truman zavrne fantazmo in odide iz sveta, gledalci so sicer navdu\u0161eni nad njegovo potezo, vendar takoj po koncu \u0161ova \u017ee gledajo v \u010dasopis, katera oddaja je naslednja na vrsti, kar pomeni, da vendarle \u017eelijo ostati v lastnem fantazmatskem svetu.<\/span><\/p>\n Zopet torej odide en sam posameznik \u2013 tako kot vedno. Odide in se ne namerava vrniti, kar pomeni, da preprosto v celoti zavrne svet, ki je sicer narejen zanj in za njegovo dobro. In nobeno naklju\u010dje ni, da je star malo \u010dez trideset let, koliko jih je imel v \u010dasu svojega delovanja tudi JK. Prav tako ni naklju\u010dje, da je v Trumanovem primeru re\u017eiserju ime Christoph.<\/p>\n \n V sodobnem hiperkapitalisti\u010dnem svetu je Trumanova gesta nadvse pomembna, kajti korporacije \u017ee nekaj \u010dasa dobesedno ustvarjajo Trumanove svetove za vse nas. Tega se ne zavedamo v celoti, tako kot se tudi Truman ni zavedal, saj se preprosto ni mogel. Potreboval je nekoga (\u017eensko), da je nastala minimalna razpoka, razlika, diferenca, razdalja v njegovem sicer povsem zaprtem in sklenjenem svetu, v katerem je bilo vse na svojem mestu in je bilo natanko to, kar je bilo. Vse je bilo identi\u010dno s seboj, vklju\u010dno s Trumanom. Ko je zvedel za to, ni ve\u010d mogel \u017eiveti kot prej.<\/p>\n \n Spoznanje velja za sleherno \u010dlove\u0161ko bitje, pa \u010de tiso\u010dkrat verjame v fantazme in se jih oklepa, slede\u010d kapitalisti\u010dni proizvodnji fikcij, iluzij, simulakrov in vsega drugega.<\/p>\n Ali kot sem napisal v pismu sestri E., v \u010dasu, ko sem se odlo\u010dil \u0161tudirati klasi\u010dno filologijo: \u010de se ho\u010de \u010dlovek dobro po\u010dutiti, potem naj veruje, \u010de pa ho\u010de slu\u017eiti resnici, mora raziskovati.<\/p>\n \n Z vsem spo\u0161tovanjem Vas pozdravljam in \u017eelim vse dobro,<\/p>\n \n Va\u0161 vdani,<\/p>\n \n Friedrich Nietzsche<\/i><\/p>\n \n \u0160estnajsto pismo Nietzscheju<\/span><\/p>\n \n Spo\u0161tovani in dragi Friedrich,<\/p>\n \n V\u010deraj\u0161nje pisanje me je pravzaprav notranje popolnoma pretreslo in me trenutno pahnilo v malodu\u0161je, v nekak\u0161no melanholi\u010dno depresijo in v prazno, intimno \u010drnino. Pa ne zaradi Vas, dragi prijatelj, temve\u010d zaradi pritiskov in stanj, ki jih do\u017eivljam. Spominjajo me na leta mojega be\u017eanja v razli\u010dna mesta in dr\u017eave, kjer sem iskal samo mo\u017enost, da bi lahko moja glasba in moja ideja za\u017eivela \u2013 da bi jo pokazal ljudem kot nekaj novega, sve\u017eega, pomembnega. Pa ne zase, temve\u010d prav za njih! Za ljudi, da bi se zazrli onkraj \u017eivljenja in uzrli lepoto, pravo lepoto! Verjamem Vam, da je bilo Va\u0161e sre\u010danje z Breuerjem v marsi\u010dem usodno. Prepri\u010dan sem celo, da je bilo usodno tudi zanj. <\/span><\/p>\n \n Prav tako, kakor sre\u010danje Vas in mene. Kaj menite o tem?<\/p>\n \n Moj zaton bogov je nekje dale\u010d v meni tudi zaton mene samega. Morda zaton boga, ki sem ga rodil v sebi in kateremu sem prina\u0161al darove celo svoje \u017eivljenje \u2013 lahko celo, da se bo izkazalo, da je bil ta bog napa\u010den, vendar sem ga imel in sem mu sledil. Dragi Friedrich, kaj je onkraj kr\u0161\u010danstva? Na to ste ne\u0161tetokrat \u017ee odgovorili prav Vi in k temu lahko dodam samo nekaj mojih skromnih misli, ki pa bodo zagotovo samo pod\u010drtavale to, kar ste \u017ee Vi tako sijajno domislili.<\/p>\n \n Va\u0161 Antikrist je moje vodilo, je moja lu\u010d v svetu pohabljenih kristjanov, ki so si ubili boga \u2013 tako zunaj sebe, kakor tudi v sebi. Njihov bog je mrtev bog, njihova prihodnost je prihodnost neke iluzije, blodnje, privida. Poglejte Va\u0161e misli, kajti zapisali ste: jaz bi veroval le v boga, ki bi znal plesati; smo nujno, smo del usode, spadamo k celoti, smo v celoti \u2013 ni\u010desar ni, kar bi moglo soditi, meriti, primerjati, obsojati na\u0161e bivanje; tri kr\u0161\u010danske vrline \u2013 vera, ljubezen, upanje \u2026 sam sem jih imenoval tri kr\u0161\u010danske zvija\u010dnosti. Glede Parsifala, dragi moj Fried\u00adrich, se zagotovo strinjava.<\/p>\n \n \u010cisto na koncu namre\u010d re\u010de Parsifal: Oh! Welchen Wunders h\u00f6chstes Gl\u00fcck! Der deine Wunde durfte schliessen, ihm seh’ ich heil’ges Blut ent\u00adfliessen in Sehnsucht nach dem verwandten Quelle, der dort fliesst in des Grales Welle. – Nicht soll der mehr verschlossen sein: Enth\u00fcllet den Gral! – \u00d6ffnet den Schrein!<\/p>\n \n Parsifal vidi, da je sre\u010da najve\u010dji \u010dude\u017e in da se rane zapirajo. In naj se sveti\u0161\u010de odpre. In glasba, moj zvesti prijatelj, je tukaj postavljena v \u010disti Es-dur s padajo\u010do motiviko v glavni melodiji (es-d-c-b) in kontrapunkti\u010dnim elementom v srednji legi, ki je pa rasto\u010d (es-f-g-as) \u2013 in ko se sre\u010data (b+as) smo na dominantni harmoniji, \u010distem septakordu, od koder se ponovno razideta (glavna melodija se vzpne b-c-d, kontrapunkt pada es-d-c-b). To zvo\u010dno valovanje mi omogo\u010da popolni ob\u010dutek lebdenja, nestvarnosti, netelesnosti, ne-kon\u010dnosti, vedno se ponavljajo\u010dega motiva, vra\u010danja in rojevanja, smrti in \u017eivljenja, so\u010dutja in ljubezni. In odpiranja in zapiranja \u2013 in na koncu ne vemo ve\u010d, ali se odpirajo rane in zapira gral v sveti\u0161\u010du, ali je obratno.<\/p>\n \n A k temu bi vendar rad dodal \u0161e nekaj misli, posebno zato, ker omenjate Trumanovo predstavo: glasbeni uterus mundi je spogledovanje z notranjimi slikami, tako tudi Truman gradi sliko svoje ljubezni iz izrezanih ko\u0161\u010dkov, sestavlja podobo, ki jo pomni, ki jo ljubi. Prepri\u010dan sem, da je tudi Beethoven sanjal zvo\u010dne podobe in jih sestavljal, saj, kakor pravi Adorno skupaj z Eislerjem, da nikoli ne moremo povsem zatreti sluha in emocionalnega vzgiba, ki nastane ob zunanjih dra\u017eljajih, naj bodo to drobci besed ali slik, ki se porodijo kot utrinki v na\u0161ih najbolj oddaljenih svetovih, v na\u0161ih fantazmatskih erupcijah ali \u017eeljah.<\/p>\n \n Tudi glasbeni teoretik Michel Chion se prav tega popolnoma zaveda in usmeri vedno svoje razlage prav v to to\u010dko, kjer se stikajo sanje in resni\u010dnost, kjer lahko ulovimo \u017ee mejno \u010drto med ustvarjanjem in ustvarjenim, med dnevom in no\u010djo. Tudi \u010de bi naredili salto mortale in pristali spet v razmerah nemega filma, filma ti\u0161ine, lahko na tem mestu mirno zapi\u0161eva, da ni bolj nemega in tihega filma od tistega, ki nam z vsem hrupom neznanja in poln kaoti\u010dnih nesmislov plehko nabija s platna, produkt cenene kinematografije. Film ti\u0161ine je \u0161e zmeraj kralj in u\u010dna knjiga za zvok in sploh se ne \u010dudim dejstvu, da je toliko prvih filmov posegalo prav po moji glasbi.<\/p>\n \n In kaj je z glasbeno stroko? Adorno pravi, da kar je v glasbi in umetnosti nasploh produkcija, se vnaprej dolo\u010da z nasprotjem do kulturne konzumne dobrine. Zato je ni mogo\u010de kar neposredno izena\u010diti z materialno proizvodnjo. Estetska tvorba se od materialne produkcije konstitutivno razlikuje: kar je na njej umetnost, to ni oprijemljivo. V tem sva lahko celo tako korektna, da jemljeva glasbo kot izjemno avtoritativno umetnost in ji pripi\u0161eva sposobnost simboliziranja, \u010deprav veva, da to ni njen namen. Pa vendar \u2013 le takrat in na tak\u0161en na\u010din nastane edino umljiv spoj med glasbo in zvokom ter podobo in odrom.<\/p>\n \n Nedvomno prav zaradi idolatrije in efekta, u\u010dinka, ki se aplicira tudi na razmerje govore\u010de podobe in oblikuje gledalca. Se strinjate?<\/p>\n \n Dragi prijatelj, naj bom tokrat nekoliko kraj\u0161i, prosim pa Vas za trenutno razumevanje mojega stanja. Spominja me ne \u010dase, ko sem \u0161e gradil gledali\u0161\u010de v Bayreuthu in sem hitel, ker sem mislil, da mi zmanjkuje sredstev. Resnici na ljubo, pa mi je zmanjkovalo \u017eivljenja.<\/p>\n \n Prisr\u010dno Vas pozdravljam in ostajam Va\u0161 poni\u017eni, zvesti bralec,<\/p>\n \n Richard Wagner<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ob dvestoti obletnici Wagnerjevega rojstva pokukajte z Novo Musko v knjigo \u201cKje je Wagner? \u2013 O neskon\u010dnem vra\u010danju istega\u201d, ki sta jo spisala Du\u0161an Rutar in Mitja Reichenberg. Tretji\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":6564,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-6574","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6574","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6574"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6574\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6577,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6574\/revisions\/6577"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6564"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6574"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6574"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6574"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}