![\"Kje-je-Wagner_naslovnica\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Kje-je-Wagner_naslovnica.jpg\")
<\/a><\/p>\nPisma <\/b><\/p>\n
\n
\n
Petindvajseto pismo Wagnerju<\/span><\/p>\n \n Dragi Richard,<\/p>\n \n Tole je zadnje pismo, zato sem se odlo\u010dil za vnovi\u010dni razmislek o Jezusu iz Nazareta, ki je tudi sicer na za\u010detku Va\u0161ega delovanja in ustvarjanja. Poslu\u0161am Va\u0161o simfonijo v C-duru. Za\u010del sem s prvim stavkom, ki me neznansko pomirja, saj je njegova tkanina kakor neskon\u010dno dolg prt iz svile, v katerega se lahko zavijem, da ne \u010dutim bole\u010dine in se lahko posvetim razmi\u0161ljanju.<\/span><\/p>\n \n Osnovna ideja, ki me zaposluje \u017ee dolgo \u010dasa, je vezana na vpra\u0161anje, ki je tole: Zakaj mojo filozofijo krivijo za vzpon nacizma in zakaj Va\u0161o glasbo povezujejo s Hitlerjem? Re\u010di moram, da sem neskon\u010dno utrujen zaradi vedno enakega razmi\u0161ljanja, da smo filozofi in umetniki zaradi svojih idej krivi za klanje, ne pa ljudje, ki dejansko koljejo in se jim klanje ne zdi niti malo problemati\u010dno.<\/p>\n \n Dana\u0161nja ideologija je zelo mo\u010dna prav v poskusih, da prepri\u010da ljudi v potrebo po distanci do sveta in sebe. V tem je nekaj paradoksnega. V\u010dasih so ljudje verjeli, da je realnost nekako razcepljena: zunaj so pojavi, iluzije, zunaj je empirija, znotraj pa je duhovnost, avtenti\u010dnost, pristnost. Ideologija je u\u010dila, naj se ljudje odvrnejo od zunanjega sveta pojavov in iluzij v notranjost, ki naj bi bila naravna in nepokvarjena oziroma neomade\u017eevana kar po definiciji.<\/p>\n \n Postmoderna ideologija je zadevo \u0161e poslab\u0161ala. Ljudi so sku\u0161ali prepri\u010dati, da v duhovni notranjosti posameznega \u010dloveka ne obstaja en sam pristni jaz, na katerega naj bi se \u010dlovek zana\u0161al, temve\u010d obstaja prostor, ki ga je mogo\u010de nenehno spreminjati, oblikovati in preoblikovati. Ideologija zato danes nalaga ljudem dizajniranje in redizajniranje sebe, svoje duhovnosti, naravne notranjosti, kar obenem pomeni, da se ne smejo zatakniti, da ne smejo nobene oblike sebe jemati preve\u010d zares, temve\u010d zgolj kot enkratni pojav, kot za\u010dasno in minljivo formo, ki jo je mogo\u010de zamenjati za katero koli drugo.<\/p>\n \n Odgovor na vpra\u0161anje, kaj je na \u010dloveku tako posebnega, je danes tale: na njem je posebno le to, da se nenehno spreminja, da ni ni\u010desar stalnega ali posebnega. V tej lu\u010di je Antigona s sklicevanjem na starodavne bogove in zapovedi povsem zastarela, ni\u010d bolje pa ni z Medejo. Sodobna prevladujo\u010da oblika subjektivnosti je namre\u010d povsem iztrgana iz sveta, v katerem obstajajo univerzalni zakoni in delujejo principi, zaradi katerih se \u010dlovek lahko znajde v polo\u017eaju, v kakr\u0161nem sta se zna\u0161li Antigona in Medeja.<\/p>\n \n \u017divimo v blaznem kapitalisti\u010dnem svetu, \u010digar dinamika nas uni\u010duje, saj je zastra\u0161ujo\u010da. Umikamo se v duhovno notranjost, v varne razse\u017enosti lastne osebnosti, sku\u0161amo se umiriti in vzpostaviti razdaljo, da nas zunanja dinamika ne bi prehitro povsem iz\u010drpala.<\/p>\n \n Problem takega umikanja v pristno notranjost pa je, da se zunanja dinamika pospe\u0161uje, kapitalisti\u010dni stroj pa \u0161e bolj neovirano divja, saj se mu nih\u010de ne upira, ker se vsi zgolj umikajo.<\/p>\n Imate prav: drugi stavek simfonije v C-duru je fenomenalen. To je \u0161e veliko ve\u010d kot pokoj in pomiritev, saj je tudi sprava, kot jo je razumel Hegel. Name deluje tola\u017eilno in mi omogo\u010da, da v miru razmi\u0161ljam, ne da bi se moral spra\u0161evati, ali bo moje razmi\u0161ljanje komu v\u0161e\u010d ali ne. Va\u0161a glasba ima veliko mo\u010d, ki je dale\u010d onkraj preproste v\u0161e\u010dnosti.<\/p>\n \n V posebnem smislu je tesno prepletena s tem, kar je rekel Jezus: Mir vam zapu\u0161\u010dam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Va\u0161e srce naj se ne vznemirja in ne pla\u0161i. (Jn 14,27). Obstaja torej razlika, o kateri govori Jezus. Govori o miru, kot ga premore svet, in o miru, ki ga daje sam. To je poseben mir, ki ga \u010dutim ob poslu\u0161anju Va\u0161e simfonije; to ni mir s tega sveta, ki miru tako ali tako v glavnem ne premore.<\/p>\n \n Morda vse to \u0161e bolj ob\u010dutim ob poslu\u0161anju Va\u0161e sonate za klavir, ki jo omenjate, saj je neskon\u010dno ob\u010dutljiva, kot zna biti ob\u010dutljiva samo \u017eenska. Ah, dragi Richard, brez \u017eensk nam ne bi bilo \u017eiveti. Va\u0161a simfonija je \u010disti poklon \u017eenski, je darilo, ki ga mo\u0161ki ve\u010dinoma najbr\u017e niti ne znajo sprejeti, tako kot se pogosto ne znajo vesti do \u017eensk.<\/p>\n \n Naj za konec re\u010dem tole. Dopisovanje z Vami mi je odprlo posebno razse\u017enost sveta, ki je prej nisem dobro poznal. To je razse\u017enost, v kateri so zadeve druga\u010dne kot v vsakdanjem svetu, ki je v glavnem vulgaren. Govorim o razsvetljenstvu, o nenadnem premiku, o spremembi. Nisem obremenjen z idejo o spreminjanju sveta, saj mi zado\u0161\u010da spreminjanje sebe.<\/p>\n \n Na koncu je zato vpra\u0161anje, ki ga je v skoraj enaki obliki zastavil tudi Gilles Deleuze, davnega leta 1987. Vpra\u0161anje je: Kaj delate, ko ustvarjate glasbo; kaj delam, ko filozofiram?<\/span><\/p>\n \n Deleuze se je vpra\u0161al nekoliko druga\u010de: Kaj pomeni imeti idejo? Ideje namre\u010d nimamo vsak dan, poudarja filozof; v resnici jo imamo zelo redkokdaj. Kaj torej pomeni, ko jo kon\u010dno imamo, ko se rodi?<\/p>\n \n Ko se rodi ideja, se rodi na nekem posebnem podro\u010dju, pravi Deleuze. Lahko se rodi v glavi, v slikarstvu, v filozofiji, z znanosti. O\u010ditno je, da se ne more roditi v praznem prostoru. Naj se ustavim pri filozofiji.<\/p>\n \n Filozofija ni znanje ali vednost o svetu. Ni znanje o ni\u010demer. Filozofije nih\u010de ne potrebuje. Pa vendar. Filozofija ustvarja, kreira ideje oziroma koncepte. Vi, dragi prijatelj, ustvarjate, kreirate glasbo. Zakaj sva se potem sre\u010dala, saj umetnik ne potrebuje filozofa, da bi mislil umetnost, filozof pa ne potrebuje umetnika, da bi mislil lastne koncepte?<\/span><\/p>\n \n Odgovor ponuja Deleuze: kdor ustvarja, ustvarja zaradi nujnosti. Obstajati mora nujnost, brez katere ni sre\u010devanj med razli\u010dnimi ustvarjalci. Torej sva se sre\u010dala po nujnosti, dragi Richard. Jaz nimam potrebe po pojasnjevanju sveta, Vi nimate potrebe po pojasnjevanju sveta. Ustvarjate glasbo, jaz ustvarjam filozofske koncepte. Potem se sre\u010dava. Zaradi nujnosti. Kako to misliti?<\/p>\n \n Z glasbo pripovedujete zgodbe. Tudi sam pripovedujem zgodbe. Kreativnost je samotno po\u010detje, kot pravi Deleuze, zato je pripovedovanje zgodb pomembno. Pripovedujemo jih namre\u010d drugim ljudem, ne sebi.<\/p>\n \n V vsem tem je nekaj nujnega, dragi prijatelj. Deleuze ima prav, ko trdi, da avtor ne ustvarja za u\u017eitek, temve\u010d ustvarja, ker mora, in tisto, kar mora. Avtor se sre\u010duje z drugim avtorjem, ker imata nenavadni skupni problem. Kak\u0161en je ta problem?<\/p>\n \n Problem je zelo preprost. Poka\u017ee se v obliki vpra\u0161anja, ki naddolo\u010da najino knjigo. Vpra\u0161anje je tole: Kaj pomeni biti skladatelj v tem \u010dasu; kaj pomeni biti filozof v tem \u010dasu? Odgovor leta 1850 je druga\u010den kot leta 2013.<\/p>\n \n Odgovor na vpra\u0161anje ni informacija, ki naj prispe do uporabnikov. Umetnost zato ni\u010desar ne sporo\u010da, pravi Deleuze; enako velja za filozofijo. Umetnost in filozofija sta nekaj drugega \u2013 sta upor. Upor proti \u010demu?<\/p>\n \n Proti smrti.<\/p>\n \n S spo\u0161tovanjem,<\/p>\n Va\u0161 vdani poslu\u0161alec in upornik,<\/p>\n \n Friedrich Nietzsche<\/i><\/p>\n Petindvajseto pismo Nietzscheju<\/span><\/p>\n \n Spo\u0161tovani prijatelj, dragi Friedrich,<\/p>\n \n Tudi tole je moje zadnje pismo, vsekakor pa upam, da ne poslednje. K Jezusu iz Nazareta in k Mariji iz Magdale se tudi jaz velikokrat vra\u010dam in prav vesel sem, da ju tudi Vi ponovno omenjate. Njegove (Jezusove) misli in dejanja me sre\u010dujejo tako reko\u010d vsakodnevno, sploh v tem resni\u010dno te\u017ekem \u010dasu razgradnje skoraj vsega, kar \u0161teje za dobro, po\u0161teno, razumno in lepo \u2013 ko pa pomislim na Marijo iz Magdale, pa mi vedno zapoje moja Izolda, vedno in samo Liebestod. Svet se je o\u010ditno tako spremenil, da sploh ne lo\u010duje ve\u010d blodnje od \u017eelje in ljubezni od fantazme. <\/span><\/p>\n Ob koncu najinega pisnega sre\u010devanja sem se ponovno obdal z Va\u0161imi mislimi, Va\u0161imi knjigami in pismi, ki mi resni\u010dno zelo veliko pomenijo. Tako je to.<\/p>\n \n Dragi prijatelj, ko premi\u0161ljujem o besedah, ki Vam jih \u017eelim ob koncu tega najinega popotovanja \u0161e predati, jih je po eni strani toliko, da ne vem kam z njimi, po drugi strani pa imam ob\u010dutek, da jih lahko strnem v samo nekaj stavkov. Ker je bilo \u017ee nekje neko\u010d izre\u010deno vpra\u0161anje: kje je Wagner?, sem \u017eelel ponudi odgovor na to. A tudi ta je ve\u010d kot zapleten, saj se ljudje dana\u0161njega \u010dasa tako radi spra\u0161ujejo po stvareh, ki nimajo prav nobenega pomena \u2013 ne postavljajo pa si pravih vpra\u0161anj. Tudi Globoka misel, super-giga ra\u010dunalnik Douglasa Adamsa je po stoletjih premi\u0161ljevanja na izredno zapleteno vpra\u0161anje na\u0161el pravi odgovor. Ta je bil natan\u010dno 42. Toda ljudje ga niso razumeli, zato jih je pou\u010dil, da morda niso postavili pravega vpra\u0161anja. Vendar je odgovor nanj bil zagotovo pravilen. Tako je to.<\/p>\n \n In zato bi bilo dobro, da bi \u010dlove\u0161tvo tega novega stoletja najprej ugotovilo, da pravzaprav sploh ne zna ve\u010d postaviti pravih vpra\u0161anj. Njegova vpra\u0161anja so ve\u010d ali manj samo recikla\u017ee hitrih in zmedenih struktur, so deli vsakodnevnih rutin, postavljena brez konteksta in brez \u017eelje po dejanskem odgovoru \u2013 zgleda celo tako, kakor da bi bil lahko vsak odgovor pravilen, le da je dovolj hiter, preprost in prijazen. Tako je to.<\/p>\n \n Ljudje, ki se bodo spra\u0161evali po meni, bi si morali postaviti pred tem \u0161e eno vpra\u0161anje, ki pa se glasi takole: kje je Nietzsche? Ne le, da je lahko tudi to vpra\u0161anje zanje izredno zapleteno, \u0161e ve\u010d, na to vpra\u0161anje pravzaprav lahko odgovori le Va\u0161a filozofija \u2013 na ono drugo, pa le moja glasba; vendar sta lahko ti vpra\u0161anji za \u010dlove\u0161tvo ekstencialnega pomena; v to sem, dragi prijatelj, popolnoma prepri\u010dan. A vendar bodo lahko tisti, ki \u0161e imajo razum za razmi\u0161ljanje in u\u0161esa za poslu\u0161anje ugotovili, da je Wagner tam, kjer je Nietzsche. Tako je to.<\/p>\n \n In zato se Vam, dragi moj zvesti prijatelj, moj neskon\u010dni poslu\u0161alec, moj sopotnik in soborec, iskreno zahvaljujem za ponovno prehojeno pot, v kateri sem spoznaval in u\u017eival prav tako, kakor neko\u010d, saj sem Vam bil blizu in dale\u010d, hkrati Va\u0161 in svoj govorec, pripovedovalec in zapisovalec Nove zaveze med glasbo in filozofijo, ostal premi\u0161ljevalec Va\u0161ih idej kot Vi poslu\u0161alec mojih melodij, interpretator svojih libretov in neskon\u010dni u\u017eitkar Va\u0161ih knjig. In tudi to je tako.<\/p>\n \n S tem ostajam poni\u017eno Va\u0161,<\/p>\n \n Richard Wagner<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ob dvestoti obletnici Wagnerjevega rojstva pokukajte z Novo Musko v knjigo \u201cKje je Wagner? \u2013 O neskon\u010dnem vra\u010danju istega\u201d, ki sta jo spisala Du\u0161an Rutar in Mitja Reichenberg. \u010cetrti\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":6564,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-6578","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6578","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6578"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6578\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6580,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6578\/revisions\/6580"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6564"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6578"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6578"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6578"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}