V soboto, 25.5.2013, je na kulturnih straneh Dnevnika umanjkala redna tedenska rubrika Igorja Ba\u0161ina\u00a0Sobotna kloaka<\/i>, ki jo objavljamo na Novi Muski.<\/p>\n
V primeru minimalisti\u010dnega rockovskega tria Shellac<\/b><\/i> sem pristranski. Pripadam generaciji, ki je zrasla z naelektreno godbo Big Black<\/i> in Rapeman<\/i>. \u0160e danes sem jezen na JLA, ker sem bil pod tlako njene voja\u0161ke suknje prisiljen spustiti koncert slednjih v Festivalni dvorani novembra 1988 (z Dinosaur Jr. in Polsko malco). Presnemavali smo si kasete Breaking Circus<\/i>, Rifle Sport<\/i> in Volcano Suns<\/i>, v pogovorih smo pogostokrat navdu\u0161eno razglabljali o glasbeni skupnosti, zbrani okoli \u010dika\u0161ke zalo\u017ebe Touch & Go<\/i>. Ko je v za\u010detku devetdesetih let prej\u0161njega stoletja Steve Albini <\/b><\/i>stopil v javnost z bobnarjem Toddom Trainerjem<\/b><\/i> in basistom Bobom Westonom<\/b><\/i>, smo hitro poiskali prve male plo\u0161\u010de Shellac in \u0161li na koncert v M\u00fcnchen in \u0161e dlje. Navkljub Albinijevem renomeju v svetu popularne glasbe nas je \u0161e naprej navdihoval s svojo rezko kitaro in strupenim jezikom, s skoraj militantnim, antikorporativnim svetonazorom in surovim producentskim pristopom, \u010demur se ni izneveril vse do danes. Zase pravi, da ne producira, ampak snema plo\u0161\u010de. Ob svetovno znanih imenih \u0161e vedno dela z manj znanimi in (ne)uveljavljenimi imeni ter je \u017ee trideset let na teko\u010dem z realnim stanjem stvari na terenu in ena klju\u010dnih figur neodvisnega alternativnega rocka.<\/p>\n
S prirejeno naslovnico albuma 1000 Hurts Professional<\/i> skupine Shellac nas je 21. maja Kino \u0160i\u0161ka vabil na njihov \u201ckoncert leta\u201d. Ob antizvezdni\u0161ki avri, ki jo \u017eari brezkompromisni trio, je (bilo) tak\u0161no reklamiranje sporno. Vendar sem kot pripadnik zgoraj opisanega kroga sledilcev in ob\u010dudovalcev lika in dela vseh treh ta dopis sprejel z nasme\u0161kom. V njem nisem prebral \u0161e ene reklamne race, ampak fanovski klic. Kdor poslu\u0161a in gleda Shellac brez omenjene predzgodbe, jih zagotovo do\u017eivlja in sprejema zelo druga\u010de kot njihovo vdano ob\u010dinstvo, ki za morebitne spodrslajaje vedno najde zagovor.<\/p>\n
Na tokratnem koncertu v Ljubljani smo sli\u0161ali tudi nove kompozicije, ki so jih pred kratkim posneli. \u017de ve\u010d kot pet let je minilo od objave zadnjega albuma. Ne dvomim, da bodo na novi plo\u0161\u010di zvenele prepri\u010dljiveje kot so v ponedeljek. Premalo koncertov so imeli do nastopa v \u0161i\u0161enski Katedrali, da bi jih izpilili in da bi po\u010dile kot se spodobi za Shellac, ki niso ve\u010d tako \u017eilavi. Leta delajo svoje. Ostajajo pa pikri, sarkasti\u010dni in neomajani. V tej igri vsak kraljuje zase, hkrati pa je nepogre\u0161ljiv \u010dlen celote. V zbitem in kompaktnem \u0161usu izstopa nevroti\u010dna Albinijeva kitara, ki je bila tokrat zanala\u0161\u010d ali po nesre\u010di odrinjena v ozadje, \u010dez njo je mlatil dero\u010d in glasen Westonov bas, ki je dr\u017eal pokonci hrbtenico koncerta. Iz ritma ju ni vrgel ko\u0161\u010deni Todd Trainer s svojimi aritmi\u010dnimi vragolijami, ki so kar nekajkrat zapeljale proti prepadu, a se mu je vedno ve\u0161\u010de ognil s samorastni\u0161ko samozavestjo. Tisto, kar je v njihovi kolektivni igri spet navdu\u0161ilo, je bila nerutinskost in nepredvidljivost.<\/p>\n
Nekaj dni pred koncertom me je kolega spra\u0161eval, \u010de si jih je vredno ogledati v Kinu \u0160i\u0161ka in \u010de je Katedrala primerna dvorana zanje. Bojazen se je uresni\u010dila. \u0160irina nepolne dvorane je odgriznila nastopu iskrivost in neposrednost. Zgodil se je koncert, ki je imel zaradi renomeja, iskrenosti in vztrajnosti zasedbe vrednost dogodka, po njem pa je vseeno ostala \u017eelja po njegovem do\u017eivetju v nabasanem klubu (in z originalnimi oja\u010devalci Steva Albinija in Boba Westona).<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V soboto, 25.5.2013, je na kulturnih straneh Dnevnika umanjkala redna tedenska rubrika Igorja Ba\u0161ina Sobotna kloaka, ki jo objavljamo na Novi Muski.<\/p>\n","protected":false},"author":11,"featured_media":6530,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[74],"tags":[],"class_list":["post-6587","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kolumna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6587","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/11"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6587"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6587\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6593,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6587\/revisions\/6593"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6530"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6587"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6587"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6587"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}