{"id":6648,"date":"2013-06-11T08:00:58","date_gmt":"2013-06-11T06:00:58","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=6648"},"modified":"2013-06-10T10:20:28","modified_gmt":"2013-06-10T08:20:28","slug":"koncert-orkester-philharmonia-london-gallusova-dvorana-cd-28-5-2013","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=6648","title":{"rendered":"KONCERT: Orkester Philharmonia London \u2013 Gallusova dvorana CD, 28. 5. 2013"},"content":{"rendered":"<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">Zadnji, ki je Ljubljano obiskal v sezoni zlatega abonmaja 2012\/13 je bil znani <\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><i>Orkester Philharmonia London<\/i><\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">, ki ga zadnjih pet let vodi finski dirigent <\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><i>Esa-Pekka Salonen<\/i><\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">. Glasbeniki so se predstavili s programom, s katerim so v dneh okrog ljubljanskega koncerta nastopili tudi po nekaterih drugih evropskih mestih, in sli\u0161ali smo nedvomno enega najizjemnej\u0161ih koncertov iztekajo\u010de se koncertne sezone.<\/span><\/p>\n<p lang=\"sl-SI\" align=\"JUSTIFY\">\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">Uvodoma je zazvenela <\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><i>\u017dalna glasba<\/i><\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"> poljskega skladatelja <\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><i>Witolda Lutos\u0142awskega<\/i><\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">, kratko \u0161tiristav\u010dno delo za godalni orkester, ki pa ga je skladatelj ustvarjal skoraj \u0161tiri leta. Komorna narava skladbe, premi\u0161ljene dinami\u010dne relacije, prepletanje posameznih godalnih skupin in prete\u017eno introvertiran glasbeni karakter so nastopajo\u010di komorni zasedbi ponudili dovolj izzivov in prilo\u017enosti, ki so bile v polnosti izkori\u0161\u010dene \u017ee v prvem stavku, v katerem je Salonen glasbenike skozi dolgi (de)crescendo popeljal suvereno in obenem zelo premi\u0161ljeno; precej\u0161nja razrvanost drugega stavka se je na eni strani udejanila v preciziranih in izostreno izigranih pasa\u017eah, na drugi strani pa opozorila na nemara edino \u0161ibko to\u010dko angle\u0161kega orkestra oz. dirigenta (h kateri se bomo \u0161e vrnili) \u2013 ob\u010dasno preve\u010d &#8220;laboratorijski&#8221;, nestrasten pristop do izvedbenega materiala. Kljub temu je bil vrhunec v tretjem stavku s kipe\u010dimi 12-tonskimi akordi v dinamiki <\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><i>fff<\/i><\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"> odigran \u017ego\u010de in dramati\u010dno in ko je s solo violon\u010delom po\u010dasi potihnila \u0161e glasba zadnjega stavka, je bilo mojstrstvo nastopajo\u010dih nesporno. Kako prijetno druga\u010dna od na\u0161e je angle\u0161ka godalna \u0161ola!<\/span><\/p>\n<p lang=\"sl-SI\" align=\"JUSTIFY\">\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><i>Beethovnova<\/i><\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"> znana <\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><i>Simfonija \u0161t. 7 v A-duru, op. 92<\/i><\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"> je sicer na koncertih priljubljena kot sklepno delo, tokrat pa jo je s tega mesta &#8220;izrinila&#8221; &#8220;jubilantska&#8221; skladba, do katere \u0161e pridemo. \u0160e en leto\u0161nji jubilant, Richard Wagner, ji je nadel vzdevek &#8220;apoteoza plesa&#8221;, ki se je \u2013 upravi\u010deno \u2013 dr\u017ei vse do dana\u0161njih dni. Le malo je namre\u010d orkestrov in dirigentov, ki lahko to delo odigrajo resni\u010dno tako predano, tako strastno in tako zmagovito, kot ji priti\u010de in kot je to uspelo npr. Carlosu Kleiberju na \u0161e danes referen\u010dnem posnetku z Dunajskimi filharmoniki iz leta 1976. K tokratni izjemni izvedbi je pripomogla tudi izbira nekaterih histori\u010dnih instrumentov, kot so trobente in t.i. baro\u010dni timpani z naravnimi, tele\u010djimi opnami, na katere je timpanist igral z zelo trdimi palicami. Posledi\u010dno ob\u010dutno ostrej\u0161i in jasnej\u0161i zvok timpanov, kot smo ga sicer vajeni, se je morda komu zdel preforsiran, vendar pa se je barva orkestrske palete na ta ra\u010dun izdatno pribli\u017eala avtenti\u010dnosti skladateljevega \u010dasa in na\u010dina muziciranja pred 200 in ve\u010d leti.<\/span><\/p>\n<p lang=\"sl-SI\" align=\"JUSTIFY\">\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">Uvodni Vivace je po bohotnih \u0161estnajsti\u0161kih figurah godal in po brezhibnem prehodu v 6\/8-takt zazvenel v svoji polni dionizi\u010dni radosti, ki je od dirigenta zavela po celem orkestru in se \u0161e posebej intenzivno afirmirala v izvrstni trobilni sekciji. Gradacijo drugega stavka je Salonen speljal z elegantno prepri\u010dljivostjo in kulminacijo znamenite 8-taktne t\u00e9me z vzorcem \u010detrtinke, dveh osmink in dveh \u010detrtink. Posebej je navdu\u0161ila lahkotnost hitrosti tretjega stavka (Presto namesto obi\u010dajnej\u0161ega scherza), kjer pa bi si oboa v bolj izpostavljenem delu svojega parta zaslu\u017eila ve\u010d dinami\u010dne prisotnosti. Izvedbe osrednjega dela stavka (Assai meno presto; dolce), kot jo je tokrat napravil Salonen, pri nas \u0161e nismo sli\u0161ali; kako zares \u010dudovita je lahko ta simfonija, \u010de jo igra tak\u0161en orkester! Po zmagoslavju zadnjega stavka je ob\u010dinstvo v nabito polni Gallusovi dvorani glasbenikom zaslu\u017eeno poklanjalo dolge ovacije in nobenega dvoma ni, kako odli\u010dni izvedbi simfonije smo bili pri\u010da; edina pripomba je \u017ee pri Lutos\u0142awskem omenjen pristop \u2013 \u010deprav smo pri\u0161li blizu popolnosti, bi se tudi tu dalo narediti \u0161e ve\u010d! Kot zanimivost lahko omenimo, da se prav ta simfonija v zlati abonma vra\u010da tudi v naslednji sezoni; februarja 2014 jo bo izvedel Filharmoni\u010dni orkester iz Strasbourga in zelo zanimivo bo tedaj spremljati vizijo Marka Letonje.<\/span><\/p>\n<p lang=\"sl-SI\" align=\"JUSTIFY\">\n<p align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">\u017de omenjeni &#8220;jubilant&#8221; ve\u010derja pa je bila v drugi polovici koncerta <\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\"><i>Posvetitev pomladi Igorja Stravinskega<\/i><\/span><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">. Ljubljanski koncert se je zgodil en sam dan pred 100. obletnico krstne izvedbe te slavne skladbe, ki je bila prvi\u010d izvedena v Parizu 29. maja 1913; \u010deprav je bil koncert tudi tedaj razprodan, se je za skladbo in skladatelja kon\u010dal zelo slabo, s posmehovanjem in celo s pretepom med publiko. &#8220;Modernej\u0161i&#8221; odzivi so seveda popolnoma druga\u010dni, skladba pa je \u017ee zdavnaj postala stalnica koncertnega repertoarja in pomembna izvedbena prelomnica za vsak orkester. Salonen je zahtevno partituro, nabito z nekak\u0161no davno (pogansko?) energijo dopolnil z izvedbo, ki je bila \u0161e nekajkratna potenca prej omenjene beethovnovske dionizi\u010dnosti; podivjanosti, ki se skriva v partih, se tudi orkester ni mogel ve\u010d upirati (morda je ravno ta razbrzdanost povzro\u010dila tudi manj\u0161i trobilni spodrsljaj) in ogromna zasedba je ob izdatni podpoti grme\u010de tolkalske sekcije zazvenela v polnem sijaju.<\/span><\/p>\n<p lang=\"sl-SI\" align=\"JUSTIFY\">\n<p lang=\"sl-SI\" align=\"JUSTIFY\"><span style=\"font-family: Arial, sans-serif;\">Zdi se, kot da gre v primeru koncerta londonskega orkestra za nekriti\u010dno pozla\u010deni samospev; naj bo jasno, da ima tudi ta orkester svoje omejitve (najve\u010dja: ob\u010dasna &#8220;angle\u0161ka zadr\u017eanost&#8221;), ki pa skorajda brez izjeme izpuhtijo v \u010dudovitem muziciranju zasedbe, ki jo dodatno tako u\u010dinkovito plemeniti Salonen.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Esa-Pekka Salonen, dirigent.<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":6649,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-6648","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6648","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6648"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6648\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6651,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6648\/revisions\/6651"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6649"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6648"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6648"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6648"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}