Poslu\u0161anje koncerta projektnega orkestra je zmeraj zanimivo do\u017eivetje. V tovrstnih zasedbah, ki za\u017eivijo in ponovno ugasnejo za obdobje enega tedna ali \u0161e manj, vodijo pa jih praviloma gostuji\u010di dirigenti, skupaj obi\u010dajno zaigrajo glasbeniki z vseh vetrov (beri: mnogih dr\u017eav in\/ali celin), katerih ve\u010dina se prvi\u010d v \u017eivljenju sre\u010da in spozna na prvi vaji orkestra. Ker je po zaklju\u010dnem koncertu navdu\u0161enje zaradi multikulturnega in z glasbeno fascinacijo pre\u017eetega muziciranja vedno veliko, sre\u010danja tak\u0161nih orkestrov pogosto postanejo “tradicionalna” in se za\u010dno odvijati enkrat letno. V Evropi imamo npr. Svetovni mladinski pihalni orkester (Schladming, Avstrija), Evropski simfoni\u010dni orkester in zbor \u0161tudentov medicine (vsako leto drugo evropsko mesto, v letih 1996 in 2009 tudi v Ljubljani in Piranu) in Evropski zdravni\u0161ki orkester (EDO \u2013 European Doctors’ Orchestra), ki se je letos sre\u010dal in v skoraj 100-\u010dlanski (!) polni simfoni\u010dni zasedbi koncertiral v Berlinu.<\/p>\n
Leto\u0161nji Wagnerjev<\/i> jubilej so seveda morali obele\u017eiti tudi zdravniki, zato se je koncert prikladno za\u010del z Uverturo Faust v d-molu, WV 59<\/i>; skladatelj je imel na podlagi Goethejeve tragedije namen napisati istoimensko simfonijo, ko je spoznal, da mu ne bo uspelo, je skice zdru\u017eil v koncertno uverturo. Le-ta danes ni dobro poznana in je redko izvajana, zato je bila programska umestitev skladbe v sicer\u0161nji poplavi koncertov Wagnerjeve najbolj znane glasbe vsekakor tehtna odlo\u010ditev, orkestru pa je \u017ee v uvodu v koncertni ve\u010der postavila dovolj zahtevno nalogo. Glasbeniki, ki jih je zanesljivo in navdihujo\u010de vodil izku\u0161eni \u0161vedsko-avstralski dirigent Warwick Steng\u00e5rds<\/i>, so uverturo odigrali z zglednim prepletom uvodnih ob\u010dutij Faustove osamljenosti, izrazitej\u0161e dramati\u010dnosti osrednjega dela in ponovno umirjenega zaklju\u010dka. Tudi intonacija in dinamika, ki sta na tovrstnih koncertih pogosto nezadovoljivi, sta bili tokrat povsem solidni, \u0161e najve\u010dji (in bistven) problem orkestra sta bila timpanista, oba \u017eal bistveno pod nivojem ostalih glasbenikov in tudi pod nivojem znanja, spretnosti in premi\u0161ljenosti, ki se pri\u010dakujejo od vsakega timpanista v simfoni\u010dnem orkestru; ta je pa\u010d za koncertnim mojstrom najpomembnej\u0161i \u010dlan orkestra v smislu, da njegovo igranje klju\u010dno in usodno vpliva na zvok celotnega orkestra.<\/p>\n
Prijeten koncertni ve\u010der se je nadaljeval z Bruchovo \u0160kotsko fantazijo v Es-duru, op. 46 <\/i>za orkester in solo violino (v zasedbi je tudi harfa, harfistko Sarah Verrue<\/i> pa so v koncertnem listu \u2013 ne vem, zakaj \u2013 izpostavili kot solistko). Violinistom dobro znano romanti\u010dno repertoarno stalnico sestavlja pet kratkih stavkov, ki temeljijo na \u0161kotskih ljudskih napevih in folklori \u2013 pripovedi starega barda, ljubezenskih pesmih in juna\u0161kih vojnih melodijah. Kot solistka je nastopila Marlene Ito<\/i>, sicer \u010dlanica Berlinskih filharmonikov. Izvrstna violinistka je navdu\u0161ila z vrhunsko kombinacijo tehni\u010dnega znanja in do\u017eivete interpretativne globine, kar pa so tudi kvalitete, ki smo jih od nje glede na orkester, kjer je zaposlena, pa\u010d morali pri\u010dakovati. Omeniti velja, da je v orkestru igrala tudi slovenska predstavnica, flavtistka \u0160pela Baznik<\/i>, ki se je pri solo pasa\u017ei, odigrani z lepim in toplim tonom (skupaj s solistko \u2013 njuna soigra je bila brezhibna) posebej izkazala prav pri Bruchu.<\/p>\n
Robert Schumann<\/i> je svojo 3. simfonijo v Es-duru, op. 97<\/i>, ki so ji nadeli vzdevek “renska”, napisal kot odziv na topel sprejem, ki ga je bil dele\u017een ob nastopu nove slu\u017ebe v D\u00fcsseldorfu; tam je bila tudi krstna izvedba skladbe, katere sprejem je bil \u0161e toplej\u0161i. Zato je jasno, da celotno simfonijo (ki je \u2013 zanimivo \u2013 5-stav\u010dna) podobno, kot \u0161e eno 3. simfonijo (Schubertovo) prevevajo optimizem, navdu\u0161enje in pozitivna energija. Z vsem omenjenim so svoje igranje napolnili tudi evropski zdravniki \u2013 glasbeniki in z nekaterimi izjemami, ki jih nepoklicnemu orkestru pa\u010d ne gre prehudo zameriti, \u010deprav bi se jim dalo z nekaj ve\u010d truda v celoti izogniti (huda intonan\u010dna te\u017eava sekcije viol na za\u010detku 2. stavka, zmernej\u0161e intonan\u010dne te\u017eave pihalne sekcije, ritmi\u010dna zmedenost timpanista in ob\u010dasna nedoslednost godalcev pri skupni igri), je simfonija zazvenela navdu\u0161ujo\u010de in sve\u017ee. Ker je ve\u010dina \u010dlanov orkestra Angle\u017eev (v Angliji je bil orkester leta 2004 tudi ustanovljen), je po zavidanja vredni lokalni godalni tradiciji obse\u017ena (14 viol, 11 violon\u010del in 8 kontrabasov!), zanesljiva in impresivna godalna sekcija zazvenela \u0161e z dodatno gem\u00fctlich<\/i> mehkobo. Svoje je s prijetno, zaokro\u017eeno in polno akustiko, ki je omogo\u010dala poslu\u0161anje (in sli\u0161anje) ve\u010dine tudi \u00a0detajlov dodala tudi \u010dudovita dvorana berlinskega Konzerthausa.<\/p>\n
Koncertno do\u017eivetje orkestra EDO je bila vsekakor prijetna poslu\u0161alsko-izvajalska izku\u0161nja, upravni odbor orkestra pa je menda \u017ee izrazil tudi zanimanje za igranje v Ljubljani; ali bo do tega dejansko pri\u0161lo ali ne, je seveda odvisno od mnogih (prete\u017eno organizacijsko-finan\u010dno-logisti\u010dnih) faktorjev, a \u010de bodo kdaj pri\u0161li, bodo tudi pri nas dobrodo\u0161li in toplo sprejeti \u2013 nenazadnje gre, kot se je po koncertu po\u0161alil dirigent, za “verjetno najbolje pla\u010dan orkester na svetu”!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Warwick Steng\u00e5rds, dirigent in Marlene Ito, violina<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":6668,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5],"tags":[],"class_list":["post-6667","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6667","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6667"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6667\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6671,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6667\/revisions\/6671"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6668"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6667"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6667"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6667"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}