{"id":6730,"date":"2013-07-10T09:29:06","date_gmt":"2013-07-10T07:29:06","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=6730"},"modified":"2013-07-10T09:29:06","modified_gmt":"2013-07-10T07:29:06","slug":"5ka-misliti-musko-xvii","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=6730","title":{"rendered":"5ka – MISLITI MUSKO (XVII)"},"content":{"rendered":"

s Polono Jane\u017ei\u010d<\/span><\/p>\n

\"polona<\/a>
foto: Katarina Juvan\u010di\u010d<\/figcaption><\/figure>\n

\n

V novi 5ki razmi\u0161ljujo\u010de glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. Sedemnajsto pero vihti Polona Jane\u017ei\u010d \u2013 skladateljica, instrumentalistka in pisateljica. <\/i><\/span><\/p>\n

\n

Polona Jane\u017ei\u010d navadno sedi nekje na temnej\u0161i strani odra ter resno, zbrano in premi\u0161ljeno prebira klavirske tipke. V njenih rokah se ob\u010dasno znajde tudi kak\u0161no zanimivo tolkalo ali pa ji iz ust nenadoma zleti tako prepri\u010dljiv alt, da lahko zasen\u010di tudi vokale, ki se kopljejo v soju \u017earometov. Mnogi jo \u0161ele v tak\u0161nih trenutkih zares opazijo, vklju\u010dno s falango fotografov, ki jih navadno bolj zanima telesna mimika in fotogeni\u010dnost frontmenov kot slabo razsvetljeni odrski robovi, na katerih se muzika pravzaprav ustvarja. Brez zvoka njenih sintov pa si te\u017eko predstavljamo, kako bi zvenel dana\u0161nji doma\u010di urbani synthpop ali folk. <\/span><\/p>\n

\u017de ve\u010d kot desetletje jo namre\u010d poznamo kot klaviaturistko skupin Katalena in Melodrom, v zadnjem \u010dasu tudi solo projekta Narat, katalenskega kitarista in kantavtorja Bo\u0161tjana Narata. V preteklih letih je kot glasbenica sodelovala tudi s pripovedovalskim kolektivom Radia \u0160tudent <\/span>Za 2 gro\u0161a fantazije<\/i><\/span>, poleg Ane Du\u0161a ter katalenske Zornikove in \u017ee omenjenega Narata je nepogre\u0161ljiv del pripovedovalsko-glasbenega projekta <\/span>Tri zdrave Marije in en o\u010de na\u0161<\/i><\/span>, v Pripovedovalskem varieteju pa vodi delavnice za otroke. Pred petimi leti je s svojo glasbo podprla film Bla\u017ea Kutina <\/span>Nikoli nisva \u0161la v Benetke<\/i><\/span> (2008), konec lanskega leta pa je mnoge presenetila z izdajo literarnega prvenca <\/span>Sinbadove muze<\/i><\/span>, kateremu je prilo\u017eila tudi soundtrack (zgo\u0161\u010denka z njenimi avtorskimi komadi), na katerem konec sveta zveni mnogo bolje, kot bi od njega pri\u010dakovali. <\/span><\/p>\n

\n

Inspiracija je beseda, h kateri se zatekajo tisti, ki ni<\/b><\/i><\/span>\u010d<\/b><\/i><\/span> ne delajo. (Nick Cave)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

To, da se Nick Cave verjetno nikoli ne praska po riti, je znano dejstvo. Gre za discipliniranega, zrelega gara\u010da, pred katerim se skrijemo vsi, ki smo kdaj do\u017eiveli ustvarjalno krizo. Pa vendar se mi zdi njegova izjava prestroga. Moja u\u010diteljica klavirja je prakti\u010dno isto stvar povedala z lep\u0161imi besedami, je pa res, da sem bila takrat \u0161e otrok in sem to potrebovala; rekla je namre\u010d: talent ni samo bo\u017eji dar, pa\u010d pa tudi dol\u017enost. Skratka, kaj ti pomaga, da si ves talentiran, \u010de se samo praska\u0161 po riti in \u010daka\u0161 na inspiracijo?<\/span><\/p>\n

Saj se strinjam. Glasbenik, oziroma katerikoli ustvarjalec, mora biti gara\u010d. Vsaka umetnost predpostavlja ve\u0161\u010dino, vsaka ustvarjalnost orodje, ki ga mora\u0161 znati uporabljati, meje mojega (umetni\u0161kega) jezika, so meje mojega (umetni\u0161kega) sveta, in tako dalje. <\/span><\/p>\n

Po drugi strani pa se mi zdi inspiracija ravno tako klju\u010dna. Razumem jo kot potrebo po ustvarjanju, notranji motor, tisto, kar daje vsebino in smisel \u2013 ne samo umetnosti, pa\u010d pa \u0161e prej umetniku, da se izra\u017ea, da komunicira, da deli z drugimi. Inspiracijo razumem kot iskrenost. In v\u010dasih se celo zgodi, da ta ponudi ve\u010dji umetni\u0161ki prese\u017eek kot ve\u0161\u010dina. Kaj ti pomaga, da si ves virtuozen, \u010de nima\u0161 ni\u010d za povedat?<\/span><\/p>\n

Ne pravim, da je Nick Cave neiskren. Ne pravim, da je zgolj obrtnik. Ravno nasprotno. Neskon\u010dno ga cenim, tudi zato, ker mu je o\u010ditno uspelo obvladati svojo inspiracijo, da kot pes prite\u010de na \u017evi\u017eg. Mo\u017eno je pa seveda tudi, da sem samo lenuh, ki se zagovarja pred gara\u010dem.<\/span><\/p>\n

\n

Glasba se rodi iz notranjega zvoka v du\u0161i. Vsa glasba, ki smo jo kadarkoli sli\u0161ali, izvira iz notranje ti\u0161ine vsakega glasbenika. (<\/b><\/i><\/span>John McLaughlin)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Na prvi pogled sta ti dve trditvii kontradiktorni. Mar ni ti\u0161ina odsotnost zvoka?<\/span><\/p>\n

Vsekakor sta ti\u0161ina in glasba tesno tesno povezani. Nista pa eno in isto. V bistvu bi zgornji trditvi lahko strnili v eno in rekli: glasba se rodi iz zvoka notranje ti\u0161ine glasbenika.<\/span><\/p>\n

Pa recimo, da se za trenutek odre\u010dem dlakocepljenju in za\u010dnem kar s svojo postavko, da glasba izvira iz glasbe. \u010clovek mora najprej absorbirati preden lahko ustvarja. In ja, glasba nastane iz notranje ti\u0161ine, \u010de se zedinimo, da ti\u0161ina ni ni\u010d, pa tudi zvok ne, pa\u010d pa je to trenutek preden se kaoti\u010dni hrup in cikcak misli in \u010dustev postavi v red, v harmonijo, \u010detudi disonan\u010dno. Se pravi, glasbo absorbiramo, a preden ustvarimo svojo, moramo vso prej\u0161njo takoreko\u010d zradirati s ti\u0161ino. Najprej je bila glasba, potem ti\u0161ina in potem spet glasba in ti\u0161ina in…<\/span><\/p>\n

Ti\u0161ina ima zven, pomen in karakter, ima tempo in ritem, trajanje; ti\u0161ino lahko igra katerokoli glasbilo, ima skratka enake lastnosti kot zvok. Kot vsa nasprotja drug drugemu dajeta pomen. Ti\u0161ina se nahaja nekje med vdihom in izdihom. Glasba gre najprej noter, potem pa ven, vmes pa mora biti ti\u0161ina.<\/span><\/p>\n

\n

Glasba je stenografija \u010dustev. \u010custev, ki jih s te\u017eavo ubesedimo, a vendar jih s pomo\u010djo glasbe sporo\u010damo na najbolj neposreden na\u010din. V tem le\u017ei njena mo\u010d in njen pomen. (Lev Tolstoj)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Naj za za\u010detek dodam besede Pascala Quignarda: <\/span><\/p>\n

\u00bbSamo glasba je presunljiva.\u00ab in<\/span><\/p>\n

\u00bbSli\u0161ati pomeni, da se nas nekaj dotakne iz oddaljenosti.\u00ab<\/span><\/p>\n

Glasba. Tista, ki jo poslu\u0161amo, je druga\u010dna od tiste, ki jo ustvarjamo. Obe sta lahko opisni, subtilni kot besedilo med vrsticami, hladno tehni\u010dni, neposlu\u0161ljivi, lahko sta neopazni, terapevtski ali manipulativni… Vendar … <\/span><\/p>\n

Tista, ki jo poslu\u0161amo v\u010dasih deluje na na\u0161a \u010dustva, ampak \u0161e pred tem deluje na na\u0161e telo; na tem mestu lahko glasbo definiramo kot fizikalen pojav. Vibracije in frekvence, valovi, nadzorovan in manipuliran zvok, osnovan na matematiki harmonije, intervalov, kontrapunkta… <\/span><\/p>\n

Tista, ki jo ustvarjamo, pa kot da ne bi imela veze s telesom, s fiziko. Nastane v etru, v mislih, du\u0161i, imenujte to, kakor \u017eelite. Uho je ne zaznava zares. Ustvarjanje glasbe je pravzaprav predvidevanje zvoka. Predvidevanje, kjer se pome\u0161ajo misli, \u010dustva, znanje in posluh. (Kak\u0161ni so motivi za ustvarjanje glasbe bi lahko bila naslednja tema, ampak jo bomo presko\u010dili.)<\/span><\/p>\n

Gluh skladatelj glasbe ne more zares poslu\u0161ati, njegovo uho je pa\u010d ne zazna, lahko jo pa ustvarja. V tem le\u017ei njena mo\u010d in pomen.<\/span><\/p>\n

Hvala Tolstoj. Hvala Quignard. Hvala Beethoven.<\/span><\/p>\n

\n

Ko mo\u0161ki ustvarjajo jezno glasbo, se tej re\u010de rokenrol. Kadar \u017eenske v svoj slovar vklju\u010dijo jezo, nenadoma postanejo jezne in militantne. (Ani DiFranco)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Ker je spol prvo, kar opazimo pri \u010dloveku, je pa tudi najpomembnej\u0161a razlika med nami. In na neki to\u010dki se je \u010dlove\u0161tvo verjetno iz \u010diste pragmati\u010dnosti (kaj lahko pri\u010dakujem od neznanca\/ke, ki mi stoji nasproti) pa\u010d navadilo posameznikove osebnostne lastnosti razdeljevati na mo\u0161ke in \u017eenske principe glede na pogostost pojava. Iz tega sledi, da je jeza mo\u0161ko \u010dustvo, \u017ealost pa \u017eensko … na primer. Prav. S tem ni pravzaprav ni\u010d narobe. Problem nastane, ko stereotipe dojemamo kot pravila, ki se jih ne sme kr\u0161iti, ko na nekoga gledamo zvi\u0161ka (ve\u010dinoma iz strahu, zmede), ker \u010duti ali nosi nekaj, kar mu\/ji kot mo\u0161kemu\/\u017eenski ne priti\u010de. Ne gre za to, da ni razlik med mo\u0161kim in \u017eensko. Seveda so. Gre za to, da je teh razlik \u0161e precej ve\u010d. Da bi pravzaprav morali re\u010di, da obstaja ne\u0161teto razlik med mo\u0161kim<\/span>i <\/b><\/span>in \u017eenskam<\/span>i<\/b><\/span>. Tako. V mno\u017eini. In da s tem ni prav ni\u010d narobe. <\/span><\/p>\n

\n

\u010ce nima\u0161 ni\u010desar za povedati, potem ne more\u0161 posneti plo\u0161\u010de. (Willie Nelson)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Plo\u0161\u010d, ki ne \u017eelijo povedati ni\u010desar, je ogromno. Vendar je ogromno tudi poslu\u0161alcev, ki od teh plo\u0161\u010d tega ne pri\u010dakujejo. <\/span><\/p>\n

\u010ce parafraziram: \u010ce nima\u0161 ni\u010desar za povedati, potem ne more\u0161 posneti Plo\u0161\u010de. <\/span><\/p>\n

\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

s Polono Jane\u017ei\u010d<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":6731,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-6730","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6730","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6730"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6730\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6733,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6730\/revisions\/6733"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6731"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6730"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6730"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6730"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}