{"id":6741,"date":"2013-07-19T15:26:55","date_gmt":"2013-07-19T13:26:55","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=6741"},"modified":"2013-07-19T15:26:55","modified_gmt":"2013-07-19T13:26:55","slug":"5ka-misliti-musko-xviii","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=6741","title":{"rendered":"5ka – MISLITI MUSKO (XVIII)"},"content":{"rendered":"

z Juretom Longyko<\/span><\/p>\n

V novi 5ki razmi\u0161ljujo\u010de glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. Kot osemnajsti se je pofo\u010dkal Jure Longyka \u2013 \u010dlovek, ki gnezdi v razli\u010dnih svetovih govorjene besede kot radijski urednik in snovalec danes \u017ee legendarnih glasbenih oddaj, igralec, pripovedovalec, novinar, voditelj, interpret in \u0161e in \u0161e.<\/i><\/span><\/p>\n

\"LONGYKA<\/a>
Foto: Alan Orli\u010d Bel\u0161ak<\/figcaption><\/figure>\n

Jure Longyka je star radijski ma\u010dek, ki se tega medija loteva z vseh plati.<\/span> V dveh desetletjih in pol je ustvaril prek tiso\u010d ur avtorskih radijskih oddaj, med katerimi so (bile) najbolj odmevne <\/span>Oldies-Goldies lestvica<\/i><\/span> (Radio \u0160tudent 1990-1996), <\/span>Telstar<\/i><\/span> (Val 202 1997-) in <\/span>Iz\u0161tekani<\/i><\/span> (Radio \u0160tudent 1993-1997, Val 202 1998-). S <\/span>Telstarjem<\/i><\/span>, staroglasbenim satelitom Vala 202, se vozi na izlete v globine dvajsetega stoletja. V <\/span>Iz\u0161tekanih<\/i><\/span> je nastalo ve\u010d sto ur ekskluzivnih posnetkov \u017eivega izvajanja slovenske popularne glasbe, \u0161tevilni nastopi so iz\u0161li tudi na plo\u0161\u010dah. Sku\u0161a se tudi kot bralec, govorni interpret, voditelj prireditev, novinar, urednik zvo\u010dnih izdaj, svetovalec za izbor glasbe pri filmu in pedagog govornih spretnosti. Od leta 2009 se vse pogosteje pojavlja na gledali\u0161kih odrih, predvsem v umetni\u0161kih akcijah in predstavah re\u017eiserja Matja\u017ea Bergerja v produkciji Anton Podbev\u0161ek teatra iz Novega Mesta. Leta 2007 je z basistom \u017digo Golobom in multiinstrumentalistom Bo\u0161tjanom Gomba\u010dem ustanovil pripovedalsko-glasbeno skupino Gobec in godec, ki je doslej nastopila ve\u010d kot tridesetkrat. Od leta 2011 nastopa v duetu s harmonikarjem Juretom Torijem kot govorni interpret poezije Rudija Medveda in mnogih drugih avtorjev. <\/span><\/p>\n

Veliko pop glasbe je ustvarjene zato, da krade \u017eepnino otrokom. (Ian Anderson)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Hja. Bo dr\u017ealo. Ampak tudi prodajalce sladkorne pene, cirkusante, izdelovalce pisanih igra\u010d, oblikovalce sli\u010dic in zalo\u017enike otro\u0161kih knjig bi lahko obto\u017eili istega. (Joj, ne bom pozabil, kako sem se zgra\u017eal nad mnogimi slabimi prevodi otro\u0161kih knjig, ki sem jih pred leti bral svojemu sinu\u2026 naredila so jih tudi velika prevajalska imena, o\u010ditno prek doti\u010dnega organa, le z mislijo na honorar\u2026). Otroci so posebna publika. Zahtevna in sila hvale\u017ena hkrati. Ter seveda ve\u010dno obnavljajo\u010da se. Dokler ni \u017eepnine, bodo skrbni in ljube\u010di star\u0161i pa\u010d vselej pripravljeni se\u010di v denarnico. In \u017eal je malo tistih, ki znajo prepoznati, kako je ve\u010dina \u00bbnasmejane in \u017eivahne\u00ab otro\u0161ke glasbe \u2013 spet z velikimi imeni tega \u017eanra na \u010delu \u2013 velika la\u017e. Ko pa se za\u010dne \u017eepnina, je seveda odvisno od tega, kaj so ti starci nudili prej. \u010ce si v plenicah poslu\u0161al Je\u017eka in Makarovi\u010devo, najbr\u017e ne bo\u0161 tekel po prvi Bravo in Justina Bieberja. No, saj ta mulc zna muziko celo igrati. A je pa\u010d povsem pozabljiv del na\u0161tudiranega in predvidljivega glasbenoprodukcijskega sistema. V njem je vse jasno. Dolo\u010den del mlade\u017ei bo to kupil, to bo prineslo toliko, produkcija in promocija staneta toliko\u2026 in ra\u010dun se izide, dobi\u010dek bo. Le \u0161e enega Bieberja potrebujemo. Kateri od ne\u0161teto kandidatov bo to postal, je sicer \u0161e vedno nepredvidljivo, a nekdo bo uspel. In \u0161el v denar. <\/span><\/p>\n

<\/a> To je tako kot hrana, \u00bbobogatena\u00ab s primerno me\u0161anico ma\u0161\u010dob, soli in sladkorja. Vedno bo \u0161la v slast. In v denar. Kdo je kriv? Poslovne\u017ei, ki to furajo, ali star\u0161i, ki niso otrok znali opremiti tako, da se temu glasbenemu <\/span>fast foodu<\/i><\/span> ognejo? Te\u017eko re\u010di. A poslovne\u017ee povsem oprati krivde je tako kot rev\u0161\u010dino ali krizo sodobnega kapitalizma ozna\u010diti za naravno danost. Vse te re\u010di si \u010dlove\u0161tvo dela samo. Naravne so le toliko, kolikor je tak\u0161na \u010dlovekova narava. Se res ni\u010desar ne nau\u010dimo? Ne, o\u010ditno res ne. Aja, kje je v tem mojem razmisleku glasba? Ni je. Saj je tudi v osnovni misli ni. Temu, kar ta sistem prodaja, te\u017eko sploh re\u010demo glasba. \u010ceprav\u2026 od hormonov omamljeni trinajstletnici bo tista Bieberjeva melodija tam nekje zadaj ostala za vse ve\u010dne \u010dase\u2026<\/span><\/p>\n

Romanti\u010dno gledano so najbolj nesre\u010dni ljudje tisti, ki poslu\u0161ajo pop glasbo. Ne vem, ali je pop glasba tista, ki povzro\u010da \u017ealost, vem pa, da ti ljudje poslu\u0161ajo \u017ealostne pesmi dlje, kot do\u017eivljajo svojo \u017ealost. (Nick Hornby)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Da ne bo pomote. Pop glasbo spo\u0161tujem. Rad jo poslu\u0161am (dobro pop glasbo seveda), z njo delam in menim, da ima velik vpliv na na\u0161a \u017eivljenja. Veliko ve\u010dji, kot so tisti, ki pop glasbo zavra\u010dajo, zmo\u017eni dojeti in priznati. Pri tem se, ne glede na to, da glasbe ne ustvarjam, pri\u0161tevam med praktike, ne teoretike. Pop glasbo kot medijski delavec posredujem poslu\u0161alcem. Pri tem sem zaveznik glasbenikov, a obenem delujem v interesu poslu\u0161alcev. To je lepa, privilegirana pozicija. To razlagam zato, ker se bom zdajle osramotil s tem, da ne vem, kdo od teoretikov je to resnico prvi prinesel na plano; a za to, da ti je resnica jasna in da ve\u0161, da velja, poznavanje teorije ni nujno. Pop glasba je glasba \u017eelje. Neizpolnjene \u017eelje. \u017delje, ki traja. \u017delje zaradi \u017eelje. \u010ce bi bila ta \u017eelja kdaj izpolnjena, bi bil to konec pop glasbe. Kar se seveda ne sme in niti ne more zgoditi. Pop glasba je ve\u010dno ponavljanje istega. Potro\u0161na roba, ki jo zavr\u017eemo, kadar v na\u0161em srcu ne producira ve\u010d \u017eeljenega \u2013 to je \u017eelja. No, temu lahko re\u010demo tudi patos ali grenkosladko veselje ali ob\u010dutek, da smo nesre\u010dni. <\/span><\/p>\n

Pa vendar ima pop glasba kljub vsej svoji potro\u0161nosti in pogro\u0161nosti \u010dudovito lastnost, da lahko in mora govoriti o na\u0161em \u010dasu, o na\u0161em svetu. Hote ali nehote ga reflektira. In \u010de je dovolj mo\u010dna (beri: dovolj popularna), na svet tudi vpliva. Pop glasba je krasen medij, \u0161iroko odprta vrata do src mno\u017eic. Pravi umetniki pop glasbe znajo skoznja stopiti in tam ostati. V tem ne more biti ni\u010d slabega. Pop glasba lahko posameznika in mno\u017eico napolni in motivira bolj kot marsikateri drugi mno\u017ei\u010dni medij. Resda jo lahko obto\u017eimo, da pri tem premalo poziva k razmisleku. Toda ali ni zahteva, naj glasba sama sili k razmisleku, k intelektualiziranju, k distanci\u2026 strel mimo bistva glasbe? \u010ce glasba ni \u010dutna in intuituvna, je ni. Razmislek pride kasneje, ko se soo\u010dimo z u\u010dinki glasbe, v posamezniku ali pri mno\u017eici.<\/span><\/p>\n

Nirvana je bila pop. Lahko uporablja\u0161 distorzirane kitare in ljudje lahko trdijo, da si alternativec, vendar ne more\u0161 pobegniti konstruktom pop glasbe in se kljub temu ves \u010das pojavljati na radiih in v medijih. (Kirstin Hersh)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Dr\u017ei. In ali je v tem kaj slabega? Ali to zmanj\u0161uje kakovost Nirvanine glasbe, njihovo pomebnost v zgodovini rokenrola? \u00bbPobegniti konstruktom pop glasbe\u00ab? Utopija! Otroci, ne posku\u0161ajte tega v doma\u010di gara\u017ei. Pristali boste med tistimi zate\u017eenci, ki igrajo tri tiso\u010d not pred tremi ljudmi. Veliko bolj zabavno je igrati tri akorde pred tri tiso\u010d ljudmi. Ne gre za to, da bi bilo treba pobegniti konstruktom pop glasbe. Na ta na\u010din ne more\u0161 ustvarjati nobene oblike popularne glasbe, pa naj bo rokenrol ali alternativa ali pop ali karkoli. To je zablodela, povsem nedorasla ideologija; kot najstnik, ki se je ustavil na to\u010dki razvoja, ko sovra\u017ei svoje starce. Gre za to, da konstrukte pop muzike osvoji\u0161 in uporabi\u0161 v svoj prid. Potem si zares velik. In delitve na pop in alternativo izgubijo smisel. Ki ga itak nikoli niso imele.<\/span><\/p>\n

Glasbeniki ne govorijo o ni\u010demer drugem kot o denarju in delu. Veliko raje se dru\u017eim z biznismeni \u2013 njih glasba in umetnost zanimata. (Jean Sibelius)<\/b><\/i><\/span><\/p>\n

Sibelius je s to izjavo seveda predvsem ironiziral glasbenike, dosti bolj kot poveli\u010deval biznismene. Ni namre\u010d dovolj, da te glasba zanima, \u0161e kako pomembna so vpra\u0161anja okusa in to, za kaj porabi\u0161 svoj denar. Kako ga razumeti? Mislim, da gre za znano vpra\u0161anje hobija in posla. Tudi sam sodim med tiste, ki se jim je nekdanji hobi spremenil v posel, v dejavnost, od katere \u017eivijo. To je nekaj najlep\u0161ega, kar se lahko \u010dloveku zgodi. A ima tudi zajebano plat. Hobi zadobi tudi vse slabe lastnosti posla \u2013 in v bistvu si izgubil hobi. Glasbeniki so pla\u010dani za svoj (nekdanji) hobi. Biznismeni pla\u010dajo za svoj hobi. V tem je razlika. Biznismeni se morajo vsaj pretvarjati, da jih umetnost zanima in da ne gre za denar (\u010de bi se hvalili, koliko so pla\u010dali za kak\u0161no sliko, bi izpadli res bedno banalni). Glasbenikom se ni treba pretvarjati, odkrito lahko govorijo o denarju. In kateri bi bili raj\u0161i vi? (smeh)<\/span><\/p>\n

Kadar se spola razlikujeta v lepoti, v mo\u010di petja ali v ustvarjanju tistega, kar imenujem instrumentalna glasba, samci skoraj vedno preka\u0161ajo samice. (Charles Darwin)<\/b><\/i><\/span><\/span><\/p>\n

Pa naj \u0161e kdo re\u010de, da mo\u0161ki nismo bolj gizdavi od \u017eensk! Stereotip \u017eenski spol imenuje ne\u017enej\u0161i, lep\u0161i, \u017eenske posvetijo urejanju in li\u0161panju nekajkrat ve\u010d \u010dasa in drugih virov kot mo\u0161ki. A resnica je ravno obratna! Lepota pojavnosti ali petja ali muziciranja v osnovi slu\u017ei parjenju. Stvar je povsem funkcionalisti\u010dna. Kadar je \u017eenski spol tisti, ki se kiti zato, da privabi drugi spol, se proces vedno nekje ustavi. Ostane funkcionalisti\u010den, \u017eenske pa prizemljene. Le mo\u0161ki spol se je sposoben docela zamakniti v svoje petje ali svojo podobo ali svoje muziciranje in pozabiti, zakaj to sploh po\u010dne. Ni brezveze, da je bil Narcis mo\u0161kega spola. Toda \u2013 ali ste opazili podrobnost v Darwinovi izjavi? Izrecno omenja instrumentalno glasbo. Popolna zamaknjenost v izvabljanje zvokov iz instrumenta (ki je, priznajmo si, v nekaterih \u017eanrih na meji onanije) je precej bolj v mo\u0161ki kot v \u017eenski domeni. Poznate kak\u0161no \u017eensko, ki se lahko izgubi v neskon\u010dnih sola\u017eah in poslu\u0161alstvu tudi po\u0161teno zate\u017ei? Jaz ne. <\/span><\/p>\n

Po drugi strani je izvajanje vokalne glasbe z besedilom veliko bolj sporo\u010dilno, hkrati pa prihaja bolj neposredno iz globin duha in srca. In \u010de od tam nima\u0161 veliko sporo\u010diti, te pri petju prej zmanjka. Ne more\u0161 se zate\u010di v Onanovo po\u010detje. Zato bom tvegal dopolnitev Darwinove misli: pri ustvarjanju vokalne glasbe, ki vklju\u010duje besedilo, samice preka\u0161ajo samce. Moj ob\u010dutek, moja izku\u0161nja to potrjujeta. No, morda le zato, ker sem mo\u0161ki. In mi je \u017eenska, ki poje, veliko bolj seksi od tipa, ki masturbira na svojem instrumentu.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

z Juretom Longyko…<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":6742,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-6741","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6741","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6741"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6741\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6788,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6741\/revisions\/6788"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6742"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6741"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6741"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6741"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}