{"id":6789,"date":"2013-08-06T22:56:11","date_gmt":"2013-08-06T20:56:11","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=6789"},"modified":"2013-08-07T08:33:30","modified_gmt":"2013-08-07T06:33:30","slug":"5ka-misliti-musko-xix","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=6789","title":{"rendered":"5ka – MISLITI MUSKO (XIX)"},"content":{"rendered":"

z Igorjem Ba\u0161inom – BIGorjem<\/p>\n

V novi 5ki razmi\u0161ljujo\u010de glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. Deventajsti\u010d nam svoje muzi\u010dne uvide ponuja urednik Nove Muske, glasbeni kritik, esejist, kolumnist, jaha\u010d plo\u0161\u010d in avtor knjige o Novem rocku, Igor Ba\u0161in \u2013 BIGor.<\/i><\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Viva<\/figcaption><\/figure>\n

Drugo leto pozno spomladi bo natan\u010dno trideset let, odkar je stopil v takrat ravno odprti mladinski klub CRMK (Center za razvoj mladinske kulture) v zakloni\u0161\u010du v \u0160empetru pri Gorici, in odprla se mu je pot v neznano, po kateri hodi \u0161e danes. Na njej se je lotil marsi\u010desa. Od sukanja plo\u0161\u010d do vodenja radijskih oddaj, od organiziranja koncertov do bobnanja v \u0160tirih pravih dedcih, od fanzina\u0161a do urednika, od sodelovanja s tonskim mojstrom Ka\u010dotom pri glasbeni produkciji bendov, njihovih posnetkov in plo\u0161\u010d do nesojenega zalo\u017enika. Zadnja leta je osredoto\u010den na glasbeno publicistiko. Od kritike do zgodovine, od kolumnista Dnevnika do podmiznika Nove muske, od filma do knjige. Ker se vsak dan sre\u010duje s pisanjem o drugih, sploh tistih, ki ga navdu\u0161ujejo in spodbujajo, da po\u010dne, kar po\u010dne, se je ponujenih citatov lotil z osebnega zornega kota. Skorajda na prvo \u017eogo. Kdaj pa kdaj se je treba razgaliti in oditi na psihoterapijo.<\/p>\n

Zanesljiv znak, da je kultura za\u0161la v slepo ulico, je, kadar je njeni miti ne fascinirajo ve\u010d. (Greil Marcus)<\/i><\/b><\/p>\n

Ko Marcus napi\u0161e \u00bbkultura\u00ab (art), misli na popularno kulturo. Ta \u0161e kako \u017eivi od svojih mitov, malih in velikih. Danes pa imamo natan\u010dno tak\u0161no kulturo, kot jo opi\u0161e Marcus v tem kratkem stavku. Smo v slepi ulici, v kateri sre\u010dujemo spa\u010dke, lutke in klone, za katere najpogosteje sploh ne vemo, od kod so se pobrali. Andy Warhol je izkoristil svojih pet minut, (p)ostal mit in ustvaril \u0161e vrsto drugih mitov. Danes se kaj tak\u0161nega ne more ponoviti, saj je \u017ee vsakdo legendaren, kulten\u2026 Da bi stopili iz te slepe ulice, je nujno potrebno demistificirati sedanjost, saj preve\u010d \u017eivi od mitov preteklosti, ki zavirajo prosperiteto. Potrebno se je soo\u010diti z dejstvi, ne pa \u017eiveti od zgodb in tra\u010dev. Ena od meni najbolj relevatnih tez, ki nam pojasnjuje to ujetost v slepo ulico, pravi, da nas je do tega pripeljalo dalj\u0161anje avtorskih pravic, ki so jih glasbene korporacije pokupile in jih zdaj izkori\u0161\u010dajo do onemoglosti kot fevdalno rento in jih prav malo briga za vlaganje v nova imena, v novo muziko (po Jo\u017eetu Vogrincu in I\u010du Vidmarju). \u010ceprav se situacija zdi neizhodna, nisem pesimisti\u010den, kaj \u0161ele depresiven zaradi tega. Kar me ne zanima, pa\u010d izklopim (ne pa ignoriram). Svoj pozornost posve\u010dam stvarem, ki me privla\u010dijo, dra\u017eijo, navdihujejo, polnijo z energijo, nudijo kanal za izbruh jeze in gnusa, spravijo v dobro voljo ali pogasijo melanholijo, zato (si) ustvarjam svoje mite, ki pa me vedno znova razo\u010darajo. Ko postanejo del zgoraj opisane slepe ulice, \u017ee imam nove, ki me fascinirajo in bodrijo v prepri\u010danju, da upanje umre zadnje.<\/p>\n

Svet misli, da je glasba komercialna komoditeta. Vesel sem, da to ni moje pravilo. <\/i><\/b>(<\/i><\/b>Sun Ra<\/i><\/b>)<\/i><\/b><\/p>\n

Moj svet je to, kar \u017eivim in delam. Ena od mojih radostnih in sr\u010dnih preokupacij je vrtenje muske (bolj za hobi). Prvi\u010d sem zarolal nekje v za\u010detku druge polovice 80. let, pri kak\u0161nih \u0161estnajstih letih. \u017de zelo zgodaj sem za\u010del zavra\u010dati popularna imena. Seveda sem bil kot mladostnik sre\u010den, \u010de sem na kak\u0161nem televizijskem kanalu ulovil svoje favorite, a ko so se prepogostokrat za\u010deli pojavljati na TV ekranu, sem \u010dez njih hitro naredil kri\u017e. Eden od primerov, ki jih rad navajam, je bil Smells Like Teen Spirit<\/i> od Nirvane. Ko sem ga prvi\u010d sli\u0161al na koncertu v Miljah pri Trstu, sem vedel, da bo obnorel svet. Ko pa nas je MTV preplavil z njim, je na\u0161a \u010detrtkova bunkera\u0161ka ekipa v B-51 na Gerbi\u010devi v Ljubljani skovala nepisano pravilo, da se ga ne rola ve\u010d (\u00bbiz inata!\u00ab), zato pa so bili vsi ostali komadi s plo\u0161\u010de Nevermind ve\u010d kot dobro\u0161li (ok, kmalu sta se v tej kategoriji zna\u0161la \u0161e Come As You Are <\/i>in In Bloom<\/i>).<\/p>\n

Tako z radijskimi oddajami kot z jahanjem plo\u0161\u010d v klubih zmeraj ho\u010dem nekaj podtakniti. Brez kompromisov seveda ne gre, saj je vendarle treba nagovoriti folk, privle\u010di pozornost, a ko rolam, so presene\u010denja obvezna. Tako za poslu\u0161alca kot zame samega. Muzike je na pretek in zelo spo\u0161tujem ljudi, ki i\u0161\u010dejo, brskajo, kopljejo staro za novo, novo za staro, ka\u017eejo fanati\u010dno pripadnost in nevsahljivo zvedavost. To je gesta, ki nas dela ljudi in dr\u017ei ta svet pokonci, ne pa komodnost v vsedostopnosti ki\u010da in \u0161unda.<\/p>\n

Sun Ra si je za vsako ceno privo\u0161\u010dil svobodo. Njegova godba \u0161e naprej zveni sve\u017ee in prodorno. Razbija ujetost in okove, ne pozna meja ter \u0161iri duha in obzorja. Nagovarja nas s svojo svobodo in ne nudi le\u017eernosti. Njegov gurujski duh je \u0161e danes nemiren.<\/p>\n

Ne sovra\u017ei medijev, bodi sam medij! (Jello Biafra)<\/i><\/b><\/p>\n

\u010ce pri\u010dakuje\u0161, da ti bodo ustregli, \u010de misli\u0161, da bo nekdo drugi povedal namesto tebe, kaj si misli\u0161, potem si \u017eal del zavedene mase. Pristaja\u0161 na status quo. Pristaja\u0161 na fa\u0161izem!<\/p>\n

Splet danes nudi obilico virov tako za sprejemanje kot za oddajanje. Ponuja prostor samokreacije in pluralizma. Njegovo po\u010delo pa vidim v fanzinih, o katerih med drugim tudi govori Biafra. Ko berem in zasledujem prihodnost spleta, me zaskrbi, saj smo \u0161e bolj nadzorovani, kontrolirani in svobodni kot so svoj \u010das povlekli Pankrti. Prepri\u010dan sem, da bodo velesile politike in kapitala dosegle svoje in v kratkem priprle, \u010de ne \u017ee kar zaprle pipice pretoka idej in misli. Zahodni veljaki so bili neizmerno sre\u010dni in ponosni na Facebook, ki je pomagal spro\u017eiti arabsko pomlad, ko pa sta upor in protest u\u0161la iz rok in preplavila tudi njihov (zahodni) svet, so takoj za\u010deli ukrepati podobno kot tirani na Kitajskem, v Iranu, Rusiji\u2026 Ne bom dolgo\u010dasil z assangi in snowdeni, me pa hudo presene\u010da, da toliko ljudi zaupa tak\u0161ni korporaciji kot je Facebook. \u0160e bolj me presene\u010da, da ga ve\u010dinoma koristijo tudi tisti, ki javno in glasno zagovarjajo neodvisno in avtonomno delovanje. Ne zanikam njegovih pozitivnih plati, a me res mu\u010di naslednji paradoks na\u0161ega \u010dasa, da v imenu svobode pristajamo na tiranijo nadzora in nepoobla\u0161\u010deno oblikovanje osebnih profilov. Ne morem postati del medmre\u017enih socialnih skupnosti – hm, ustvarjam in sporo\u010dam skozi svoj medij.<\/p>\n

Punk rock mi predstavlja svobodo ustvarjanja, svobodo biti uspe\u0161en ali neuspe\u0161en, svobodo, da si to, kar si. (Patti Smith)<\/i><\/b><\/p>\n

Enega meni zelo ljubih sloganov v drugi polovici 90. let sem na\u0161el na neki punk rock plo\u0161\u010di, \u017eal se imena benda ne spomnim ve\u010d. \u0160el je takole: Punk rock is my life and don\u2019t you forget it!<\/i> Redno sem ga predvajal kot vmesni jingl v oddaji Garbage rock<\/i> na Radiu \u0160tudent. Bil je moj moto, ki pa ga je ve\u010dina narobe razumela. \u00bbPunk rock\u00ab mi ne pomeni zgolj zvrst rock muzike, ampak tudi na\u010din izra\u017eanja. Predstavlja mi svobodno polje ustvarjanja in izbire, delanja stvari kot si mislim in \u017eelim. Bolj kot njegova do-it-yourself<\/i> (naredi sam) etika, ki se je preve\u010d zapletla v ideolo\u0161ke meje, me pri njem navdu\u0161uje njegova politi\u010dna nekorektnost. Da se ne dovoli\u0161 zapeljati uspehu in da ne popusti\u0161 pod te\u017eo neuspehov. Da nisi samo to, kar si, ampak da ves \u010das raste\u0161, da se ves \u010das bori\u0161 in upira\u0161. Razlogov za to je vedno na pretek. In tega se botra punka \u0161e kako dobro zaveda. Danes se rado pozablja, da je bil punk rock v svoji biti izrazito protinostalgi\u010dno nastrojen. Ni pristajal na mite in \u0161ablone. Razbijal je dinozavre rocka, predvsem pa stereotipe in status quo. Prav na to zgodovinsko lekcijo prepogostokrat pozabimo in zato tako te\u017eko gremo naprej.<\/p>\n

To je jezik, ki smo si ga izbrale. Jezik punka. (Katarina Samucevi\u010d, Pussy Riot)<\/i><\/b><\/p>\n

V meni \u017edi rusofil. Osnovno \u0161olo sem kon\u010dal v ruski, pardon, sovjetski \u0161oli v Moskvi, in velikokrat se v meni zbudi domoto\u017eje po drugi domovini, matju\u0161ki Rusiji. Redno spremljam ruski dr\u017eavni satelitski televizijski program RTR Planeta, na katerem ulovim stare sovjetske filme, aktualno televizijsko in filmsko produkcijo, dokumentarce, rusko estrado, poglede Rusije, filozofsko-debatne oddaje in se \u010dudim nad ideolo\u0161kim d\u017eumbusom. Putinova medijska soldateska me\u0161a in poveli\u010duje zmage Rde\u010de armade nad naci-fa\u0161izmom in slavi ruske imperatorje, kri\u017ea velikane sovjetske kinematografije in nedotakljivost ruske imperialne pravoslavne cerkve \u2013 vse tako reko\u010d v isti sapi. Je pa to Rusija! Ko jih tako gledam z zdrave distance in poslu\u0161am njihove dnevnike ter aktualno-politi\u010dne oddaje, ne najdem bistvenih razlik s \u010dasi, ko sem \u0161e kot osnovno\u0161olec ob devetih zve\u010der gledal njihov osrednji dnevnik Vremja (\u0161e danes mu tako pravijo). Dragi moji, hladna vojna \u0161e kar traja, \u010detudi je berlinski zid \u017ee zdavnaj padel.<\/p>\n

Punk je v Rusiji konkretno zaropotal \u0161ele sredi 80. let, ravno v \u010dasu, ko sem se vrnil nazaj v doma\u010di kraj. Mladinske subkulture, sploh tiste, ki so smrdele po zahodu, so bile v sovjetskih \u010dasih strogo preganjane. Tako kot vsakr\u0161no boemstvo so bile ozna\u010dene za huliganizem. Je pa zgodovina Rusije (in Sovjetske zveze) prepojena s subverzivnimi, ekstremnimi, radikalnimi, anarhisti\u010dnimi, revolucionarnimi gibanji \u2013 tako umetni\u0161kimi kot politi\u010dnimi. Prav v tak\u0161nem kontekstu tudi dojemam Pussy Riot in njihovo uli\u010dno verzijo punka. Ni jim preostalo drugega, kot da so z enako silo, kot je (bila) teptana svoboda, surovo in neomajano udarile nazaj. Druga\u010de ne bi bile tako mo\u010dan medij, o katerem govori Jello Biafra. Predstavljajo tisto drugo Rusijo, ki je ne do\u017eivim(o) na RTR Planetu. Pussy Riot so lokalni primer globalnega upora proti vsesplo\u0161ni tiraniji samooklicanih izbrancev in kapitalsko-politi\u010dnih klik. Punce zahtevajo samo svobodo. Zoprno pa je, da so se poleg tako jarkih ljudi zna\u0161li \u00bbrevolucionarni poslovne\u017ei\u00ab, ki iz upora in punka delajo biznis.<\/p>\n

Mimogrede, oktobra bo v Kinu \u0160i\u0161ka dokumentarec o Pussy Riot \u2013 Punkovska molitev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

z Igorjem Ba\u0161inom – BIGorjem<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":6790,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-6789","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6789","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6789"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6789\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6802,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6789\/revisions\/6802"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6790"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6789"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6789"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6789"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}