![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/08\/katja-sulc-by-matej-povse-600x400.jpg\")
<\/a><\/p>\n
Katja \u0160ulc je pevka, ki s \u0161armom, karizmo, kan\u010dkom igrivosti in sladostrastne izpovednosti ve\u010d kot uspe\u0161no koketira tako z uglasbeno poezijo kot sodobnim \u0161ansonom in urbanim popom.<\/p>\n
\u0160tudij petja je za\u010dela pod mentorstvom opernega solista Diega Barriosa Rossa, nadaljevala z jazzovsko vokalistko Ireno Vidic ter udejstvovanjem na jazzovskih delavnicah, leta 2005 pa je bila sprejeta na slovito newyo\u0161ko glasbeno akademijo New School <\/i>ter se vpisala v program za jazz in sodobno glasbo. Po prihodu v Slovenijo je zaplula tudi v \u0161ansonjerske vode – leta 2011 je tako zmagala na Festivalu slovenskega \u0161ansona.<\/p>\n
Morda se vam je vtisnila v spomin, ko je pred petimi leti na prvencu Mila<\/i> (Sanje, 2008) poezijo Mile Ka\u010di\u010d mehko ovila v \u0161ansonske in jazzovske priredbe ter se pesnici poklonila z dobro sprejetim glasbenim hommageom. Morda vam je v u\u0161esa zlezel njen odmevni single I Love You You Scream<\/i> ali pa vas je presenetila z novim in dobro sprejetim albumom Twisted Delight<\/i> (Celinka, 2013), na katerem se njena avtorska poeti\u010dna besedila prepletajo z urbanimi beati izpod prstov DJ Piera in za katerega glasbeni kritik Gregor Bauman v Dnevniku zapi\u0161e, da vra\u010da izgubljeno dostojanstvo \u017eenskemu popu pri nas.<\/p>\n
Dobra umetnina je narejena iz kombinacije poslu\u0161nosti in svobode. (Nadia Boulanger)<\/i><\/b><\/p>\n
Neko\u010d sem bila na navdihujo\u010di razstavi Metke Kra\u0161evec v Moderni galeriji, te besede Nadie Boulanger so me spomnile nanjo in na njene besede: \u00bbNajbolj\u0161e nastane iz krize, ko nima\u0161 ega, ali pa da tak\u0161no stanje, ob\u010dutje umetno ustvari\u0161 tudi ko nisi v krizi. Mora\u0161 biti poni\u017een. Pustiti, da te\u010de energija skozi tebe.\u00ab<\/p>\n
Morda je imela Nadia Boulanger v mislih ubogljivost v smislu discipline in vaje, tudi to je nujno. Ampak poslu\u0161nost mi v tej misli nekako odzvanja kot poni\u017enost. Biti poni\u017een in pustiti, da ste\u010de skozi tebe. In biti svoboden, drzen, da lahko s tokom odplava\u0161 po svoje, da ga izrazi\u0161 po svoje.<\/p>\n
Pisanje pesmi je zelo misteriozen proces. Ob\u010dutek ima\u0161, da ustvarja\u0161 nekaj iz ni\u010desar. To je nekaj, nad \u010demer v resnici nimam nadzora. (Tracy Champan)<\/i><\/b><\/p>\n
To se nekako navezuje na prvo misel, saj je dobra pesem dobra umetnina. Tudi tu mora\u0161 pustiti, da ste\u010de skozi tebe. Ustvarja najbr\u017e vsak malo po svoje, jaz lovim prave trenutke, navdihe, prava stanja in atmosfere, lovim, kar gre skozi mene in se potem igram, grem za tonom, besedo, zvokom in jih zlivam v beate. Ta proces ustvarjanja se mi ne zdi toliko misteriozen, ker je na nek na\u010din otipljiv, samo na drug na\u010din, s \u010duti. Res da se dostikrat zdi, da prihaja od zgoraj, skozi tebe, zato morda ta pridih mistike. Nad misti\u010dnim nima\u0161 kontrole, lahko pa ima\u0161 lep dialog.<\/p>\n
Ko pojem, mi lahko te\u017eave sedijo na ramenih, pa jih niti ne opazim. (Sarah Vaughan)<\/i><\/b><\/p>\n
Sarah Vaughan je bila virtuozinja, morda se je zlahka preklopila v vi\u0161ave, ko je stopila na oder. So trenutki, ko je v tebi ali pa okoli tebe te\u017ea in komaj \u010daka\u0161, da stopi\u0161 na oder, se zavije\u0161 v glasbo in odplava\u0161. Oder je nek poseben, varen prostor, koncertiranje poseben do\u017eivljaj, \u010de ste\u010dejo energije med tistimi na odru in poslu\u0161alci v prostoru. Petje samo po sebi \u010dloveka o\u010disti, uglasi in spravi povzdignjeno stanje. Iz najve\u010dje bole\u010dine lahko nastanejo najlep\u0161e re\u010di, tudi pri petju je tako, v takih trenukih si najbolj krhek, ranljiv, brez ega, iskren, odkrit, gol. Ni pa nujno, da zazveni\u0161, glas je preob\u010dutljiva, preve\u010d kompleksna in prevseobse\u017ena re\u010d, da bi delovala na gumb. Na glasu se vse pozna.<\/p>\n
Pesmi so preproste. \u2026 Vendar pa zato, ker so tako preproste, vse skupaj izgleda kot opazovanje ptic \u2013 o pticah mora\u0161 nekaj vedeti, druga\u010de ne bo\u0161 videl ni\u010desar. Si samo ti in tvoj daljnogled in trapast izraz na obrazu. (Tom Waits)<\/i><\/b><\/p>\n
Najlep\u0161e re\u010di so preproste, pravijo. In najlep\u0161e pesmi zgrajene na treh akordih (smeh). Ampak videti to zenovsko preprostost, po kateri di\u0161ijo tudi ptice, je svojevrstno mojstrstvo, nekaterim bolj, drugim manj prirojeno. Nekateri imajo to preprosto v sebi in prosto pretakajo skozi svoje stvaritve, nekateri morajo do tega stanja priti in marsikaj videti, sli\u0161ati, prebrati, do\u017eiveti, nekateri pa obti\u010dijo z daljnogledom in trapastim izrazom na obrazu in ptic spoh ne vidijo.<\/p>\n
\u010cutim, da mora biti svet bolj podoben sanjam, bolj metafori\u010den in poeti\u010den, kot se nam zdi, tako neracionalen kot magija, \u010de ga gledamo z znanstvenimi o\u010dmi. Ne bi me \u010dudilo, \u010de svet v resnici deluje kot poezija \u2013 poezija v naj\u0161ir\u0161em smislu besede, v smislu sveta, napolnjenega z metaforami, rimami in ponavljajo\u010dimi se vzorci, oblikami, na\u010drti. Svet ni logi\u010den, svet je pesem. <\/i><\/b>(David Byrne)\u00a0<\/i><\/b><\/p>\n
Svet bi lahko bil to\u010dno tak\u0161en, metafori\u010den, poeti\u010den, sanjam podoben. V\u010dasih na trenutke celo si v tak\u0161nem svetu in zdi se, da druga\u010dnega sveta sploh ni. Ampak mehur\u010dek po\u010di, ker je tista druga plat sveta pretemna in preblizu. Svet ni logi\u010den, res. Mu pa poezija in ob\u010dutek za poeti\u010dno to nelogi\u010dnost pomagata pre\u017eiveti.<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
s Katjo \u0160ulc<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":6804,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-6803","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6803","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6803"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6803\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6818,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6803\/revisions\/6818"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6804"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6803"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6803"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6803"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}