![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/08\/joze-bogolin-402x600.jpg\")
<\/a><\/p>\n
Tolkalist Jo\u017ee Bogolin je svojo glasbeno pot je pri\u010del v glasbeni \u0161oli Kr\u0161ko, nadaljeval \u0161olanje na SGB\u0160 Ljubljana (sedanji Konzervatorij za glasbo in balet), Akademiji za glasbo v Ljubljani in zaklju\u010dil z magisterijem na muenchenski Visoki \u0161oli za gledali\u0161\u010de in glasbo v razredu dr. Peter Sadla, enega najbolj znanih tolkalcev na svetu.<\/p>\n
Med \u0161olanjem je prejel \u0161tevilne nagrade in priznanja \u2013 zlate plakete na TEMSIG 2002, 2005, 2008, Povolletto Italija 2005, s tolkalnim duom v Luxemburgu, (2009), Plovdivu v Bolgariji (2009), na Almere Chamber Music Festivalu (nagrada publike 2011 in 2012) ter na tekmovanju Salieri-Zinetti v Veroni.<\/p>\n
Zadnje \u010dase se Jo\u017ee posve\u010da predvsem komorni glasbi \u2013 igranju v tolkalskem duu Drumartica (s Simonom Klav\u017earjem), s katerim veliko gostuje doma in v tujini: Srbija, Hrva\u0161ka, \u0160panija, Italija, Avstrija, Nem\u010dija (Berlinska filharmonija), Luxemburg, Nizozemska, Anglija, \u010ce\u0161ka, Bolgarija, Poljska, Rusija (Hermitage Theater), Amerike (Carnegie Hall) pa vse do Kitajske.<\/p>\n
Leta 2010 je Drumartica ustanovila festival tolkal Xylodrum v Ljubljani. \u010clana dua sta zelo dejavna na podro\u010dju izobra\u017eevanja mladih glasbenikov v okviru seminarjev in delavnic. V za\u010detku leta sta izdala tudi zgo\u0161\u010denko Drumartica \u2013 Slovenian Percussion Duo ter se pripravljata na jesensko turnejo po ZDA.<\/i><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
Glasbo ljubim z vso strastjo. Zato jo sku\u0161am osvoboditi jalovih tradicij, ki jo du\u0161ijo. (Claude Debussy)<\/i><\/b><\/p>\n
Ljubezen + strast = GLASBA. Enostavna ena\u010dba vsakega ljubitelja glasbe, umetnika, glasbenika\u2026 Kaj v glasbi\u00a0 privla\u010di ljudi, kaj jih odbija, kaj jim nasploh pomeni? Kot glasbenik se vedno spra\u0161ujem, kako svojo glasbo pribli\u017eati ljudem, kako ustre\u010di njihovim muham, se poigravati z razli\u010dnimi \u017eanri, stili, kljub temu pa obdr\u017eati samega sebe? Na \u017ealost je nekdo vedno razo\u010daran, kajti ljudi je preve\u010d, preve\u010d je glav, ki pri\u010dakujejo nekaj drugega, katerih slika o tem, kaj si \u017eelijo, je preve\u010d jasna. To niti ni slabo, saj potrebujemo ob\u010dinstvo, ki je izobra\u017eeno in \u017eeljno nekaj novega, kar je izven okvirov tradicionalnega mi\u0161ljenja in pogleda na glasbo. Odmikamo se od \u010dasov blaginje, udobnih dvoran in udobne kulture. Prihaja \u010das novih tradicij in idej, katerim je dorasla le pe\u0161\u010dica. Ne trdim, da je tracionalno slabo, zakrknjeno, nekonkure\u010dno, trdim pa, da so ljudje naveli\u010dani okvirov tradicije, bontona lepega obla\u010denja in kulturnih modnih pist.<\/p>\n
Prihajamo v \u010das, kjer je vsa umetnost enaka, pa naj bo klasi\u010dna, popularna ali underground. Konec koncev moramo vsi pre\u017eiveti in prodajati sebe ter svoje produkte. Na\u010dinov je ogromno, eni so produkt dru\u017einskih vplivov, drugi prijateljskih krogov, tretji svojih idej, nekateri sre\u010de, pri nekaterih pa je lahko zdru\u017eeno vse na\u0161teto.<\/p>\n
Na koncu nam \u0161e vedno ostane glasba \u2013 produkt trdega dela, \u0161\u010depca talenta, strasti in ljubezni, ki jo \u010dutimo do te pre\u010dudovite umetnosti.<\/p>\n
Preve\u010d skladb se kon\u010da predolgo po tem, ko jih je \u017ee konec. (Igor Stravinsky)<\/i><\/b><\/p>\n
Tema predolgih skladb je na podro\u010dju komponirane glasbe \u017ee od nekdaj prisotna. Kdo o tem odlo\u010da je jasno \u2013 skladatelj, pa \u010deravno bi marsikatero delo zvenelo bolje, \u010de bi bilo kraj\u0161e. V teh \u010dasih pa se pojavlja polemika glede sklad in njihove dol\u017eine. Naro\u010dnik skladbe ne more naro\u010diti \u00bbdobre\u00ab skladbe, lahko pa dolo\u010di njeno dol\u017eino. Seveda to predstavlja veliko tveganje v tem, kako bo skladba zvenela, kaj bo predstavljala in kako se bo sam izvajalec v njen na\u0161el. Pla\u010dilo dela pa zaradi same narave ustvarjanja ni povezano s kvaliteto, pa\u010d pa z dol\u017eino.<\/p>\n
V Sloveniji problematika sega zelo globoko, saj se naro\u010duje ve\u010dinoma preko javnih razpisov, za katerimi ti\u010dijo ogromni lobiji dru\u0161tev, vez in poznanstev. Na \u017ealost smo pri\u0161li tako dale\u010d, da smo vsi podrejeni ustvarjanju \u00bbkrstnih\u00ab izvedb, katere pa zaklju\u010dijo v obliki \u00bbenkratnih\u00ab izvedb. Se pravi, da v \u010dasu masovne produkcije (vsak lahko svoje delo posname, ga zalo\u017ei in tudi predvaja) kriterij dobre glasbe podrejamo vezam in poznanstvom \u2013 mo\u010di in denarju. Brez sredstev ni pla\u010dila in brez lobijev ni sredstev. Tako tudi v glasbenem \u00bbbiznisu\u00ab vsako naro\u010danje in razvoj pripeljeta do tveganj, katere nosi sam naro\u010dnik. Potrebno pa je izpostaviti dejstvo, da v glasbi naro\u010dnik ni ob\u010dinstvo, pa\u010d pa sam glasbenik, ki nosi tveganje naro\u010dila, kvalitete, dol\u017eine, izvedbe in obiska dvoran, slednji pa seveda vpliva na finance vseh vpletenih.<\/p>\n
Privla\u010dnost virtuoza za ob\u010dinstvo je zelo podobna tisti, ki jo mno\u017eice do\u017eiljajo v cirkusu. Oboji upajo, da se bo zgodilo kaj nevarnega. (Claude Debussy)<\/i><\/b><\/p>\n
Biti virtuoz na svojem podro\u010dju pomeni obvladati svojo umetnost s tako lahkoto, kot si jo zamislijo le redki. V 21. stoletju, ko je tehnika instrumenta \u017ee sama po sebi skorajda dovr\u0161ena, informacije dostopne na vsakem koraku, posnetki koncertov, spektaklov dostopni \u017ee iz naslonja\u010da, se pojavljajo vpra\u0161anja, kako se dokazati kot najbolj\u0161i virtuoz med virtuozi.<\/p>\n
Prepri\u010dani smo, da se nam to dogaja \u0161ele v tem \u010dasu, \u010deprav so se podobne stvari dogajale \u017ee stoletja pred nami.\u00a0 Moje mnenje o tem je, da ljudje same virtuoznosti ne opazijo ve\u010d v smislu nevarnosti, pa\u010d pa v smislu udobja. \u0160e vedno so med nami ljudje, kateri porabijo svoj denar za vstopnico na koncert ne zgolj zato, ker umetnika poznajo, pa\u010d pa zaradi radovednosti, kaj mu ta lahko ponudi. Moramo priznati, da ve\u010dina hodi na koncerte v svojem prostem \u010dasu (tudi jaz), ki nam predstavlja \u010das za sprostitev. Vsak o tem odlo\u010di na svoj na\u010din in izbere dogodek, ki mu je ljub (glede na okus, \u017eanr, po\u010dutje in \u0161e kup drugih dejavnikov). In \u010de ta oseba pride na pravi koncert (koncert, ki mu je v\u0161e\u010d, ki ga preseneti, navdu\u0161i\u2026), bo umetnika ohranil v dobrem spominu in ga bo s tem podprl tudi pri nadaljnjem ustvarjanju. Se pravi, da je poslu\u0161alec v dolo\u010denem trenutku zadovoljen-pote\u0161en. To pa je posledica dobrega po\u010dutja, \u010dasa, kraja in pa ravni \u0161oka (\u0161oka v dobrem smislu), ki ga je poslu\u0161alec do\u017eivel na koncertu nekega izvajalca.<\/p>\n
\u010ce ima\u0161 ob\u010dutek, da dolgo\u010dasi\u0161 ob\u010dinstvo, igraj po\u010dasneje, ne hitreje. (Gustav Mahler)<\/i><\/b><\/p>\n
Kako vedeti kdaj dolgo\u010dasi\u0161 ob\u010dinstvo? To je vpra\u0161anje na katerega je mogo\u010de odgovoriti na milijon na\u010dinov. Lahko bi se uporabil rek: \u00bbsto ljudi, sto \u010dudi\u00ab.<\/p>\n
Iz lastnih izku\u0161enj lahko povem, do sedaj \u0161e nisem imel ob\u010dutka, da bi se nekdo na mojem koncertu dolgo\u010dasil, pa \u010deprav vem, da tega ni mogo\u010de popolnoma zanikati. Glede po\u010dasnega igranja pa je imel gospod Mahler \u010disto prav. Veste, biti instrumentalist na odru in izvajati dela skladateljev, je vedno sad dolgih priprav in veliko pre\u017eivetega \u010dasa v vadbenih studijih. Ko pride \u010das, same izvedbe (v\u010dasih \u0161e prehitro), se marsikomu zdi, da se je odvalil kamen od srca, saj bo delo komponista in samega izvajalca kon\u010dno za\u017eivelo na odru. Pri tem je pomembno dobro predznanje o skladbi, njeno natan\u010dno izvajanje in pa seveda lastna interpretacija, da ima\u0161 delo, kot radi re\u010demo, \u00bbv malem prstu\u00ab. Glede na to, da si ta umetni\u0161ki izdelek tolikokrat ponovil, ga analiziral, preu\u010dil in seveda odigral v milijon razli\u010dnih variantah, je tvoja prednost pred ob\u010dinstvom neizmerno velika. Zato se vsi izvajalci soo\u010dajo s podobno te\u017eavo \u2013 nedojemljivost do tega, kako skladbo dojame in razume ob\u010dinstvo, ki sli\u0161i delo le enkrat, v enem trenutku, na enem odru. Seveda to ne opravi\u010duje slabih izvedb ali kompozij, pa\u010d pa samo dojemanje in kontrolo \u010dasa-tempa, ki ga ima izvajalec na odru.<\/p>\n
V\u010dasih se mi na odru zgodi, da mi izgine ob\u010dutek celotne skladbe, \u010deprav ve\u010dina ljudi tega sploh ne opazi, saj v realnem \u010dasu to ne traja niti eno sekundo!<\/p>\n
Ne priznam razlike med resno in zabavno glasbo. Obstaja samo dobra ali slaba glasba. (Kurt Weill)<\/i><\/b><\/p>\n
Velikokrat me ljudje spra\u0161ujejo, kak\u0161no glasbo Drumartica pravzaprav sploh igra? Glede na to, da je tolkalni duo relativno nova zasedba glasbenikov mlaj\u0161ih generacij (par deset let), ljudje spra\u0161ujejo, kak\u0161en stil glasbe izvajava. Marsikdo misli, da gre za moderno, avantgardno, klasi\u010dno, jazz, rock ali indie glasbo, pa imajo vsi po malem prav. S Simonom Klav\u017earjem igrava vse od stare glasbe (npr. gregorijanski koral, Bach), do najbolj avantgardnih kompozicij sodobnega \u010dasa, predvsem pa dobro glasbo, pa naj bo resna ali zabavna, klasi\u010dna ali metal!<\/p>\n
Weill je seveda zagovornik dobre glasbe, kar je potrdil s svojimi mnogokrat \u0161aljivimi kompozicijami, v katerih se je rogal stilskim in \u017eanrskim opredelitvam v glasbi.<\/p>\n
S tem torej zaklju\u010dujem svojo petko in vam priporo\u010dam, da si poi\u0161\u010dete dobro glasbo katerega koli stila, \u017eanra ali usmeritve. Pomembno je, kako se ob poslu\u0161anju ali izvajanju po\u010dutite, kak\u0161no kritiko si izoblikujete glede na svoje po\u010dutje in okus. Vseeno pa ne bodite prehitro zadovoljni ali zdolgo\u010daseni, pa\u010d pa radovedni in nenasitni!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
z Jo\u017eetom Bogolinom<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":6820,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-6819","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6819","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6819"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6819\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6822,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6819\/revisions\/6822"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6820"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6819"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6819"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6819"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}