{"id":6847,"date":"2013-08-16T02:46:13","date_gmt":"2013-08-16T00:46:13","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=6847"},"modified":"2013-08-16T02:46:13","modified_gmt":"2013-08-16T00:46:13","slug":"sedem-ii-severa-gjurin-7","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=6847","title":{"rendered":"SEDEM II \u2013 Severa Gjurin (7)"},"content":{"rendered":"
\"\"<\/a>
foto: Iva Novak<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Sedem resnic, sedem smrtnih grehov, sedem dni, sedem let skomin, sedem \u010dudes, sedem veli\u010dastnih, sedem vpra\u0161anj, sedem odgovorov, sedem zanimivih sogovornikov\/-ic, sedem z-godb. Sedmi\u010d in zadnji\u010d v novi sezoni.<\/i><\/p>\n

Mehak, meden, hipnoti\u010den glas, ki smo se ga v zadnjem desetletju, od \u0161tetja po Oliviji \u2013 nau\u010dili zlahka prepoznati in izlo\u010diti iz mno\u017eice mimobe\u017ene vokalne povpre\u010dnosti, danes tudi mnogih wannabe Sever \u2013 bi lahko posodila \u0161epetalkam konjem, radijskim \u0161pikerkam, sinhroniziranim likom iz animiranih filmov ali ga odnesla kam dale\u010d stran od tu, pa je z njim raje povezala dva svetova, v katerih se po\u010duti najbolj doma \u2013 muzika in likovna ustvarjalnost.<\/p>\n

Severa je najprepoznavnej\u0161i glas mlaj\u0161e generacije pevskih gracij, ki pa se (za razliko od ve\u010dine starej\u0161ih kolegic) ni zataknila v kolesju promoviranja lastnega \u00bbglasa in stasa\u00ab in prostovoljnem popredmetenju svoje osebnosti in predeterminirane \u00bblu\u0161tna pun\u010dka z lu\u0161tno \u0161timo\u00ab vloge v javnosti. Nasprotno \u2013 \u010deprav jo lahko ve\u010dkrat ugledate na odru slovenske popevke ali v zabavnih oddajah nacionalke, predvsem \u017eari na malih, klubskih koncertih, kot tudi med najstni\u0161kimi fanti vzgojnega zavoda ali osnovno\u0161olci, katere k likovnemu ustvarjanju spodbuja s pomo\u010djo vonjev, okusov, barv in glasbe.<\/p>\n

Medtem, ko so se \u0161tudentje iz obdobja Olivije transformirali v mame in ate, je tudi sama odrasla kot vokalistka, glasbenica, avtorica, likovnica, pedagoginja, kot \u017eenska, kot \u010dlovek. Njen nabor glasbenih sre\u010devanj in sodelovanj je impozanten (od nenehnega prepletanja glasbenih poti z bratom Galom Gjurinom prek Kreslina, do Nietov, \u010cin\u010da, \u0160erbed\u017eije, \u0161panskih elektronskih muzi\u010distov in \u0161e in \u0161e), njena misel neposredna, ostra in tudi trmasta, kadar je treba, njen glasbenopoliti\u010dni anga\u017ema jasen, glasen in zato za marsikoga mote\u010d ali provokativen, njena muzika eklekti\u010dna (od popa do eksperimentalne in elektronske glasbe), a skrbno odbrana in premi\u0161ljeno dodelana do zadnje potankosti kot kak\u0161na impresionisti\u010dna slika, njen smeh nalezljiv.<\/p>\n

Pri\u010dujo\u010d pogovor je nastal ob izidu njenega prvega samostojnega albuma \u010casovne skice, nadvse zanimivega eksperimenta, v katerem se zvoki legendarnega \u010cin\u010devega hammonda prepletajo s Severinim subtilnim prebiranjem kitarskih strun in improviziranimi igrami njenega domi\u0161ljijskega jezika, ki pripoveduje zgodbe, katerim pomen ob vsakem poslu\u0161anju in vsaki\u010d druga\u010de dajemo tudi poslu\u0161alci. Najraje takrat, ko smo s Severo in njeno muziko lahko \u010disto sami.<\/p>\n

***<\/p>\n

ENA V dobrih desetih letih, odkar si se zna\u0161la na odru in tam tudi ostala, se je zgodilo marsikaj. Iz plahe, skoraj \u0161e najstni\u0161ke punce, ki poje bratove pesmi, si se transformirala v enega najbolj prepoznavnih pevskih obrazov in v zrelo \u017eensko avtorico. Kako sta si blizu ali dale\u010d Severa iz Olivije in Severa iz \u010casovnih skic? Kaj bi si imeli povedati, \u010de bi \u0161li na kavo?<\/b><\/p>\n

SEVERA GJURIN 1 Veliko se zgodi v slabih desetih letih, res je. Moj odnos do tega, kar (so)ustvarjam, je, kolikor znam oceniti, na splo\u0161no ostal dokaj isti. Preiskujem, gledam kontekst, se veliko pogovarjam s sodelavci, avtorji, i\u0161\u010dem smisel v besedah, v glasbi. Ne bi ravno govorila o avtorski glasbeni zrelosti, saj lastnih skladb nimam cel kup, da bi z roko zamahnila: \u00bblejte, moji komadi\u00ab. A razmi\u0161ljati in delovati avtorsko mi je blizu. Tudi v likovni pedagogiki, \u017ee preden smo bili Olivija, med tem in \u0161e danes, se najraje anga\u017eiram z vodenjem avtorskih likovnih delavnic, kjer u\u010den\u010deva naloga temelji na primer na vonjanju sve\u017eih rastlin ali oku\u0161anju. Celo \u017eivljenje se u\u010dimo. V uradne \u017eivljenjepise zapisujemo zunanje uspehe; toda brez notranjih dose\u017ekov \u2013 da ima\u0161 kak\u0161en izraz ve\u010d na svoji paleti, da si jasen, trden v svojem po\u010detju \u2013 \u00bbzmage\u00ab sploh ne bi bile mogo\u010de.<\/p>\n

DVE Skozi kak\u0161ne procese si \u0161la ti in tvoj glas, da se je zmedil v to, kar danes je, kar predstavlja? Kako si odkrivala in razvijala notrine glasu, pevko, glasbenico, pripovedovalko, pa tudi likovnico v sebi? Kako vsa ta spoznanja prena\u0161a\u0161 na svoje u\u010dence, otroke, s katerimi dela\u0161 na delavnicah?<\/b><\/p>\n

SEVERA GJURIN 2 Te\u017eko vidim ves ta proces. Kak\u0161no lastno vodilo prepoznam: sprostiti glas, telo, sprejemati tremo kot funkcionalno re\u010d, ki ti izostri \u010dutila in te naredi pozornega. Razstavljati, sestavljati v mislih, izsledovati za konkretno pesem zvene, lastne tebi. Meni je veliko prineslo raziskovanje svojega resonan\u010dnega telesa: tudi telo ima odzvo\u010dne prostore in vsako telo je druga\u010dno, ima druge glasilke, drugo maso. Zaznavanje svojega frekven\u010dnega spektra tako, da poje\u0161 ton in za\u010duti\u0161 vibracije v glavi, obrazu ali prsnem ko\u0161u \u2026, da se ove\u0161, kak\u0161ne barve in tresljaji so pri tonih, ko jih razli\u010dno postavi\u0161. Petje je govor v melodijah, in \u010de poje\u0161, je interpretacija sestavni del. Brez nje in emocij je petje kakor igranje not brez ob\u010dutka za vse, kar ni napisano na notnem listu.<\/p>\n

V likovni pedagogiki se veliko naslanjam na teorijo, tako na likovne zakonitosti kakor pedago\u0161ke. Nato se posku\u0161am domisliti poleg obi\u010dajnih in mojih obi\u010dajnih na\u010dinov \u0161e kak\u0161nega, kako zastaviti vpra\u0161anje ali likovno nalogo. Naloge, ki sem jih \u017ee dobro dopopolnila v praksi, so na primer: abstraktno slikanje po vonjavah, po oku\u0161anju, potem risanje figure z eno potezo, pa slepo risanje ali risanje z zrnci sladkorja na velik \u010drn \u0161eleshamer. Pri zadnji me po koncu delavnice \u010daka precej pometanja (smeh<\/i>), vendar sem vesela, ko vidim, da me avtorsko razmi\u0161ljanje tudi v pedagogiki pripelje do nepri\u010dakovanih ustreznih zasukov, recimo na\u010dina, kako skozi sladkor razlo\u017eiti to\u010dko kot orisni likovni element ali pa s pomo\u010djo vonjev in okusov izzvati barve in oblike.<\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Jana \u0160nuderl<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

TRI Joni Mitchell je neko\u010d dejala: \u00bbKo se trudim, da bi nekaj delala na silo in me zafrustrira \u2013\u00a0 na primer \u010de pi\u0161em komad \u2013, vstanem, pograbim \u010dopi\u010de in za\u010dnem slikati. \u010ce pa vidim, da slikanje ne gre od rok, pa poprimem za kitaro.\u00ab Kako je s tem sobivanjem dveh idiomov, dveh jezikov pri tebi? Ima muzika drug dom kot slikarstvo, likovno ustvarjanje? Kako ju povezuje\u0161? Vem, da si za diplomsko nalogo stopila tudi na podro\u010dje sinestezije v povezavi z likovno pedagogiko. Ali tudi ti vidi\u0161 glasbo skozi barve, vonje, okuse, ne zgolj skozi slu\u0161no zaznavo?<\/b><\/p>\n

SEVERA GJURIN 3 Mislim, da sem ve\u010didel z o\u010desom iz daljave povsod, v obeh domovih, v ve\u010d ali vseh \u00bborganizmih\u00ab naenkrat, \u010de malo popravlji\u010darim; ko da vidim mre\u017eo vsega, celo pokrajino z razgibi vred, sopovezanost obmo\u010dij. Gledam od blizu in od dale\u010d naenkrat, bi rekla. Ko pa razstavo ali pesem ali plo\u0161\u010do dovr\u0161ujem, delujem vendarle predvsem v enem, \u010detudi razvejanem organizmu, gledam delce, kakor si jih ozna\u010dim in predstavljam, predvsem od blizu in sem v enem domu. Premi\u0161ljam ritem, besede, vsebino; ugotavljam, ali je pesem mehka, te\u017eka, kaj vidim v zgodbi, katere morebitne prizore. Glasbo v tem smislu verjetno vidim, lahko jo vidim. Ne znam povedati, kako to gre. Naj si bo podro\u010dje likovno ali glasbeno, si zastavljam vpra\u0161anje, kaj bi lahko bilo pravo orodje v danem primeru, da pridemo do rezultata. Pogosto i\u0161\u010dem analogije in podro\u010dji primerjam. Po Jonijinem ska\u010dem pa bolj na miseln na\u010din, veliko manj, sploh zadnje \u010dase, dejansko. \u010cutila so zanimiva re\u010d; manj konkretno, a morda zaradi fizi\u010dnih tresljajev bolj primerno, bi rekla, da glasbo \u010dutim. Nehoteno se mi vonjava ob poslu\u0161anju glasbe ne spro\u017ei, \u010deprav se ljudje znamo popeljati tja \u2013 in ravno to mi je lepo, da sebi ali otrokom ustvarjalni proces zasnujem tako, da je domi\u0161ljijski, da je mnogo\u010duten in da spobuja ekstravagantne povezave v mo\u017eganih. Od tod v moji diplomi razli\u010dni pristopi in predvsem sinesteti\u010dno obarvane likovne naloge. Zvok je seveda hrapav, tanek, rumen, barva je kri\u010de\u010da, zamolkla \u2026<\/p>\n

\u0160TIRI Glede na to, da si verjetno najbolj znana pevka mlaj\u0161e generacije, ki se veliko pojavlja tudi v medijih, si pravzaprav ves \u010das razpeta med javno in zasebno. Kdor te vidi na naslovnici kake revije, kjer pooseblja\u0161 mit \u017eenske lepote, si verjetno te\u017eko predstavlja Severo v trenirki na kav\u010du, z \u00bbmalborom v ustih\u00ab brenkajo\u010do na kitaro. Te ta dvojnost, igranje dolo\u010denih, predpisanih (morda celo ponotranjenih) vlog utruja? Je v tem prostoru in \u010dasu sploh mogo\u010de misliti tak\u0161no ena\u010dbo \u2013 \u010dim ve\u010dje in frekventnej\u0161e pojavljanje v medijih = ve\u010d koncertov = ve\u010d denarja? Ima\u0161 dovolj zasebnosti in miru? Kak\u0161no je pravzaprav tvoje mnenje o tako arbitrarni besedi, kot je popularnost?<\/b><\/p>\n

SEVERA GJURIN 4 Pri meni gre pravzaprav za trojnost, saj obstaja napetost tudi med pedago\u0161ko in odrsko odgovornostjo: med Severo na odru in tisto pred otroki v \u00bbrazredu\u00ab ali mladinci v \u00bbpobolj\u0161evalnem zavodu\u00ab prav velikega neskladja tako reko\u010d ne sme biti. Najbolj\u0161i recept zoper utrujanje zaradi \u00bbrazpetosti\u00ab je ne biti \u0161e po nepotrebnem \u00bbrazpet\u00ab, marve\u010d se zavedati, da si v trenirki in na naslovnici naposled isti eden (tega zavedanja smemo pri\u010dakovati tudi od ob\u010dil in ob\u010dinstva). Velja tudi za popularnost, saj je ta zelo \u010dasna in bolj ko ne za\u010dasna re\u010d. Kakor \u017ee se \u010dlovek nedvomno spreminja skozi \u010das, mora vendarle od\u017eiveti \u017eivljenje kot kolikor toliko enovita osebnost in se torej tudi ne dati popularnosti in medijem razcepiti na javni mit in utrujenca na kav\u010du. Ena\u010dba v vpra\u0161anju pa je, kolikor je mi\u0161ljena generalno, o\u010ditna polresnica. Kolikost ne obstaja, kakor nas ho\u010dejo slepiti, neodvisno od kak\u0161nosti in v umetnosti \u0161e posebno od kakovosti, zato denimo \u0161e ve\u010d negativnega (npr. pojavljanja v ob\u010dilih) ne more kar nujno peljati k ve\u010d denarja. To je tako kakor verjeti, da bo komisija, sestavljena iz bedakov, delovala bolj\u0161e, \u010de jo za \u0161e nekaj bedakov pove\u010damo. V tem \u010dasu in tem, to je slovenskem prostoru, lahko ve\u010d koncertov pomeni celo manj denarja. Preprost primer: \u010dim so v bendu ve\u010d ko \u0161tirje, se kaj hitro zgodi, da si priigrajo komaj za potne stro\u0161ke. Pa morajo tudi jesti, servisirati svoja \u00bbproizvodna sredstva in opremo\u00ab (glasbila, ozvo\u010denje …), otroke hraniti in obla\u010diti …<\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Jana \u0160nuderl<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

PET Si aktivna v Glasbenem forumu, lani si bila celo predsednica Sindikata glasbenikov Slovenije, spomnimo se tudi zahtev, ki si jih prebrala na prvem (in zaenkrat edinem) slovenskem glasbenem kongresu jeseni 2010, zato ima\u0161 verjetno jasna stali\u0161\u010da o kulturni, medijski politiki in njunem odnosu do glasbe in glasbenikov in dobro pozna\u0161 razkorake med teorijo in prakso glede za\u0161\u010dite avtorske in izvajalskih pravic ter pravi\u010dne delitve nadomestil, ki iz teh naslovov izhaja ipd. S kak\u0161nimi konkretnimi te\u017eavami se pri tem soo\u010dajo glasbeniki? Koliko v praksi dolo\u010dila o avtorski in izvajalskih pravicah, ki jih izvajata SAZAS in IPF, zares \u0161\u010ditijo glasbenika (ne glede na \u017eanr ali zvrst glasbe, ki jo izvaja, ne glede na svojo ne-pozicijo znotraj omenjenih institucij)? Je ta problem povezan z doma\u010dimi \u00bbkoritni\u0161kimi\u00ab, koruptivnimi glasbenimi elitami? Ali razkorak med t. i. \u00bbmainstream\u00ab in \u00bbalter\u00ab sceno (klasikov ali narodnozabavne muzike ne bom niti na\u010dela) pri stanju na doma\u010di glasbeni sceni tudi igra kak\u0161no vlogo? Misli\u0161, da bomo kdaj presegli te razdvajajo\u010de polarnosti, na\u0161li vsaj najmanj\u0161i skupni imenovalec? \u010casi za soliranja, kartelne in ekskluzivisti\u010dne klube so, kot ka\u017ee, minili. Glasbeniki umiramo na obroke.<\/b><\/p>\n

SEVERA GJURIN 5 \u017de tvoje vpra\u0161anje in njegova dol\u017eina nakazujeta, da so konkretne te\u017eave slovenskih glasbenikov ukle\u0161\u010dene v resni\u010dno, pa tudi umi\u0161ljeno in celo nala\u0161\u010d izmi\u0161ljeno soodvisnost z mnogoterimi te\u017eavami slovenske skupnosti sploh. Pri iskanju re\u0161itev zato lahko tako reko\u010d vsak japi, birokrat, va\u017ei\u0161ki kolumnist ali umetnjakarski zani\u010dne\u017e, iz sebi\u010dnosti ali naivnosti, konkretne te\u017eave kaj hitro razkonkretizira s tem, da razpravo o njih z bistvene ravni, kjer je te\u017eava re\u0161ljiva, prestavi na nebistveno. Kdo vidi med osrednjimi in obrobnimi glasbenimi tokovi razkorak in kak\u0161nega? Niti ozkogleden alternativec, ki ga apriori \u017eivcira oddaja Na zdravje (namesto da bi ga gluhost programske politike RTV za alternativo), niti njegov poperski ali klasi\u0161ki vizavi v ozkoglednosti ne razumejo, da se iz vseh, tudi podzemnih tokov, v glasbenorazvojnem smislu lahko \u010drpa ideje. \u0160kodo se dela, ko se predal\u010dka brez prave profesionalnosti in vrednoti ideolo\u0161ko ali neuravnote\u017eeno, na primer samo s sociolo\u0161kega vidika. Ustvarjalec gre vedno \u010dez ta okvir. \u010cezenj mora tudi dr\u017eavna kulturna politika. \u0160\u010dititi in spodbujati mora kakovostnega ustvarjalca, ne pa nekakovostne lastnike medijev in druge glasbene infrastrukture in posredno nekakovostne urednike.<\/p>\n

To je kulturna in gospodarska dol\u017enost parlamenta in vlade in hkrati njuna pravna obveznost. Pri na\u010dinu, kako bosta pravno za\u0161\u010ditila avtorsko in sorodne pravice, imata v okviru EU do neke mere proste roke. Po nobenem pravu pa si ne moreta privo\u0161\u010diti neskladnega uravnavanja, saj s tem za\u0161\u010dito dejansko izni\u010dita. Zakonska osnova, na kateri mora stati delitev nadomestil, ni samo en zakon (ZASP), ampak jih je ve\u010d (npr. o medijih) in jih pi\u0161ejo razli\u010dna ministrstva. Ta so do sedaj, morda hote, uspela ponuditi tako \u00bbosnovo\u00ab, da \u010de bi bili umetniki piloti, bi lahko na tej osnovi letali svobodno, samo ne po zraku. Zrak je dr\u017eava (ki si pridr\u017euje talanje licenc in frekvenc) poklonila biznismenom, in ko ga ti prodajajo dalje, si lahko kar misli\u0161, komu pri tem pu\u0161\u010dajo letati. Celo prav\u0161nja zakonska osnova pa ne re\u0161uje vseh zapletov na ni\u017ejih ravneh. Pravi\u010dna delitev je odvisna tudi od statutov in pravilnikov kolektivk. Ti se sprejemajo na skup\u0161\u010dinah, torej tudi z glasovi nas glasbenikov. Malodu\u0161nosti in malobri\u017enosti, pa tudi nasedanja na \u010drno-belo navija\u0161tvo si zato ne moremo privo\u0161\u010diti, ampak moramo skupaj pritisniti na politiko in si kolektivke prirediti po svoji meri, meri hlapca Jerneja.<\/p>\n

\u0160EST Loretta Lynn je neko\u010d dejala, da mnenje \u017eenske v glasbi ni vredno po\u010denega gro\u0161a. Kaj meni\u0161 o tem? Glasbeno industrijo in sceno \u0161e vedno upravljajo mo\u0161ke roke in maskulinisti\u010dna logika, \u017eenska je \u0161e vedno preve\u010dkrat dojeta kot objekt. Koliko prostora, kredibilnosti in veljave ima mnenje \u017eensk v glasbi, glasbenih organizacijah, organih odlo\u010danja pri nas? Kaj je treba spremeniti in kaj morajo \u017eenske same narediti za to, da bi se njihov glas sli\u0161al dlje \u2013 ne zgolj na odru, ampak tudi onstran njega?<\/b><\/p>\n

SEVERA GJURIN 6 Ko je Lynnova rekla \u00bbV glasbeni industriji sta \u017eenskina dva gro\u0161a vredna dva gro\u0161a\u00ab, se je poigrala z angle\u0161ko besedno zvezo two cents\u2019 worth<\/i>, ki dobesedno pomeni \u2018za dvoja\u010do vrednosti\u2019, preneseno pa nepomembno vrednost, a tudi nevsiljevano lastno mnenje. Lynnova je to rekla najbr\u017e \u017ee kar dolgo tega. Jaz ti lahko povem, kaj se mi je zgodilo lani, ko smo re\u0161etali novi Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Na uradnem sestanku IPF-a z glasbenimi sindikati sem kot tedanja predsednica (za pol leta) Sindikata glasbenikov Slovenije nakazala predstavnikom IPF-a svoje dvogro\u0161no mnenje, da nam izvajalcem ni v interesu biti pod isto streho s fonogramci, se pravi z zalo\u017eniki, ko pa so ti na\u0161a nasprotna stran pri pogajanjih o pla\u010dilu za na\u0161e delo. Pa se v 0,3 sekunde odzove zalo\u017enik Goran Lisica – Fox, lastnik Dallas Recordsa in \u010dlan Sveta Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF), v 1980-ih uspe\u0161en na podzemni sceni na Reki, 30 let pozneje pa v \u017eiriji glasbenega TV \u0161ova Hrvatska tra\u017ei zvijezdu, in mi na videz \u0161aljivo pred vsemi re\u010de: \u00bbMnenja smo, da \u017eenske ne bi smele diskutirati na to temo\u00ab. Pri nas se torej dogaja, da se mnenju glasbenika, \u010de je \u017eenska \u2013 pa magari \u010de zastopa glasbenike sindikata obeh spolov (in povrh \u0161e sindikata, ki edini od \u0161estih ustanoviteljev IPF-a ni zalo\u017enik) \u2013, odvzame \u0161e tista uboga dva gro\u0161a. Ozadni razlog za njun odvzem je pa seveda to, da se ta glasbenik \u017eenska ne strinja z zakonom, ki po zaslugi zakonopisca, spe\u010dega z lobiji za zaslu\u017ekarstvo, vztraja pri re\u0161itvi, ki garanje umetnikov pretaka v zunajumetnostne \u017eepe. In ko smo \u017ee pri citiranju: Frank Zappa je dejal, da so danes glasba ljudje, ki niso zmo\u017eni misliti, pa najemajo umetnike, ki niso zmo\u017eni skladati, da delajo plo\u0161\u010de za ljudi, ki niso zmo\u017eni sli\u0161ati.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Severa Gjurin & Borut \u010cin\u010d, foto: Jana \u0160nuderl<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

SEDEM \u010casovne skice. Risanje zvokov, ujetih v neponovljive trenutke. Zdi se, da si s to, pravzaprav prvo svojo plo\u0161\u010do, posegla nekam povsem drugam, kot smo si mnogi predstavljali, predstavila Severo, kakr\u0161ne nismo vajeni. Kako je pri\u0161lo do tega sodelovanja, kako si\/sta ustvarjala \u010casovne skice, kaj predstavljajo tebi? Kaj snuje\u0161 v prihodnje?<\/b><\/p>\n

SEVERA GJURIN 7 Album \u010casovne skice je bil ustvarjen zelo zavestno, kak\u0161en naj bo naslov, imid\u017e plo\u0161\u010de, katere pesmi. Prve pesmi, ki sva jih posnela, pa so se, najbolje re\u010dem, zgodile. Z Borutom sva sodelovala pri drugem projektu, in samo zaradi gu\u0161ta sva v prvi fazi neobvezno d\u017eemala, se snemala in kmalu videla v posnetem nekaj vrednega. Preigravala sva, si izmi\u0161ljevala na mestu, nato \u0161la poslu\u0161at, on je za me\u0161alno mizo obra\u010dal gumbe, zme\u0161al zvok, oba sva preposlu\u0161ala vse pettiso\u010dkrat, in po dveh letih sva izdala to ambientalno plo\u0161\u010do. Junija sva imela 3 koncerte, igrala sva prakti\u010dno vse pesmi s plo\u0161\u010de, nekatere z malo ve\u010d improvizacije, druge zelo na\u0161tudirane. Jeseni z zasedbo Ga\u0161per Per\u0161l bobni, Dejan Lapanja kitara in \u017diga Golob kontrabas nadaljujemo s koncerti in hodimo v studio z novimi pesmimi.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V zadnji SEDEM-ki te sezone se vam razkriva Severa Gjurin, kakr\u0161ne niste vajeni.<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":6848,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,39],"tags":[],"class_list":["post-6847","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-intervjuji","category-sedem"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6847","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6847"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6847\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6853,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6847\/revisions\/6853"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6848"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6847"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6847"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6847"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}