{"id":7044,"date":"2013-09-06T11:23:05","date_gmt":"2013-09-06T09:23:05","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=7044"},"modified":"2013-09-06T18:01:11","modified_gmt":"2013-09-06T16:01:11","slug":"poslusajmo-filme-filmska-glasba-skozi-zanre-in-druge-svetove-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=7044","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME – filmska glasba skozi \u017eanre in druge svetove (2)"},"content":{"rendered":"

Mitja Reichenberg:<\/strong><\/p>\n

POSLU\u0160AJMO FILME – filmska glasba skozi \u017eanre in druge svetove<\/strong>. Zalo\u017eba UMco, Ljubljana 2013, 225 strani.<\/p>\n

Pred kratkim je iz\u0161la knjiga, ki nadaljuje razmi\u0161ljanja ob poslu\u0161anju filmov. Sestavljena je iz dvanajstih poglavij, v njej pa je pregled in seznam preko 300 filmov iz zgodovine, komentirani pa so filmi obdobja 2010-2012. V tej rubriki bomo objavili nekaj odlomkov poglavij, za nakup se pa lahko obrnete na zalo\u017ebo ali pa knjigo poi\u0161\u010dete v najbli\u017eji knjigarni.<\/em><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

 <\/p>\n

POSLU\u0160AJMO DRUGE SVETOVE<\/b><\/p>\n

\u00a0Za za\u010detek se lahko vedno obna\u0161amo, kakor da nam je vseeno. Toda po\u010dasi, prav po\u010dasi postajajo stvari druga\u010dne in izgleda tako, kakor da se spreminjajo. Mnogokrat mislimo, da se stvari, situacije spreminjajo, vendar temu ni tako. V bistvu se spreminjamo mi. Morda bi lahko pritrdili Starim in misli, ki pravi tempora mutantur et nos mutamur in illis<\/i>, ali druga\u010de \u2013 \u010dasi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi. A vendar \u2013 kaj so ti ‘\u010dasi’? So to dogodki vsakdana, ki se nekako nizajo na dolgo veri\u017eico leta, ta pa v desetljetje, stoletje? Ali pa so to trenutki, ki jih povzamemo v na\u0161e \u017eivljenje in si jih razlo\u017eimo, naredimo ‘vidne’ in ‘\u010dutene’? Ali pa preprosto v nekaj stvari samo verjamemo in s tem zaklju\u010dimo na\u0161e ve\u010dno iskanje?<\/p>\n

V\u010dasih pa gre le za nekak\u0161no zaupanje v izre\u010deno[1]<\/a>, bi rekel Dum\u00e9zil. Toda, nekak\u0161en credo et fides[2]<\/b><\/a><\/i> pa je vendarle potreben, da ne razpademo popolnoma. Vendar je verjetje in zaupanje v druge svetove pomembno, saj se \u010dlovek nenehno tola\u017ei z razli\u010dnimi variantami o pred<\/i> in po<\/i> \u017eivljenjskih mo\u017enostih, prav tako (\u0161e posebej sedaj) pa z razli\u010dnimi vzporednimi mo\u017enostmi \u017eivljenja \u2013 v mislih imamo predvsem virtualne svetove in virtualne resni\u010dnosti, ki si jih je sodobni razcepljeni um sposoben pri\u010darati. Dana\u0161nji \u010dlovek je pozabil, da je pravzaprav razcepljenost nujni pogoj za pre\u017eivetje, saj predstavlja nenustavljivi dvom v vse, kar vidi, sli\u0161i, misli, \u010duti \u2026 s tem pa se tudi credo<\/i> spremeni, saj se pod vpra\u0161aj postavi prav fides<\/i>. Verjetje je v filmskem svetu najve\u010dkrat postavljeno pod pojmom ‘videnje’, saj \u0161e vedno velja osnovno na\u010delno, da filme nekako ‘gledamo’, glasbo-zvoke pa ‘poslu\u0161amo’. A pri tem pozabljamo, da tudi film poslu\u0161amo, kar pa je skoraj zadnjih sto let nujnost! Kljub temu pa prav poslu\u0161anju posve\u010damo tako malo pozornosti.<\/p>\n

Ko takole obra\u010damo dneve, se nam \u010das ka\u017ee kakor nekaj linearnega, kakor pot, po kateri stopamo. V to verjamemo in to razumemo kot samo po sebi umevno. Prihajanje in odhajanje pomeni pa\u010d to, kar v nekem dolo\u010denem \u010dasovnem pasu ‘potuje’ mimo ali skozi na\u0161o percepcijo tega, kar lahko razumemo pod ‘tukaj in sedaj’. A to je le ozek koridor, nekak\u0161en osebni tunel videnja in do\u017eivljanja stvari, ki so okoli nas. Poglejmo recimo, kaj se dogaja s stvarmi, torej z objekti. Le-ti lahko menjujejo lastnika, ne morejo pa, recimo, menjati prostora sami od sebe, \u010de definiramo ‘stvar’ kot nekaj, kar se ne more premikati po svoji volji. Tak\u0161na temporalzacija postavlja razmerja med to\u010dkami, ki jih v nekem \u010dasovnem zaporednju opazujemo oziroma se jim posve\u010damo. Druga plat tega pa je, da lahko ta predmet, to ‘stvar’ do\u017eivlja nekdo drug kot popolnoma druga\u010dno, saj je ne vidi z na\u0161imi o\u010dmi, pa tudi ne razmi\u0161lja o njen na ta na\u010din, kakor to po\u010dnemo dejansko (samo) mi. Tako na koncu koncev objekt ‘vidi’ vsaj posameznik popolnoma druga\u010de, kljub temu, da gre za enak objekt. Seveda je na delu percepcija, ki je subjektivne narave, ki postavlja temelje tega, kar ho\u010demo razumeti, da oblikuje nekak\u0161no ‘osebnost’ ali pa celo ‘karakter’, kakor psihologi radi re\u010dejo. Ker pa je prav to do\u017eivljanje stvari (in pri tem imamo vsekakor v mislih tudi film<\/i>) po svoji notranji obliki podobno videnju, kakor ga na primer razume in analizira Merleau-Ponty[3]<\/a>, potem prav to zavzame celotno polje verovanja kot nekak\u0161no obliko prepletanja razli\u010dnih postopkov, kombinatorike, nevidne mre\u017ee vedno novega in novega ‘prepoznavanja’. To je nekak\u0161na pajkova mre\u017ea misli, ki se vede tako, kakor da organizira nevidno dru\u017ebeno tkivo; gre za mre\u017eo verjetja[4]<\/a>, ki postaja tem bolj realna, \u010dim ve\u010d ljudi (verujo\u010dega ob\u010destva) verjame, da je neka stvar ‘res’. Patetika te resni\u010dnosti ni v tem, da so verujo\u010di ujetniki pa\u010d prilepljeni na to mre\u017eo, temve\u010d je v tem, da je ta mre\u017ea tako stra\u0161no nevidna, da se vanjo ujamemo tudi tedaj, ko tega sploh ne vemo. Pa \u0161e nekaj: tudi, \u010de mislimo, da vanjo (ali kak\u0161no drugo mre\u017eno strukturo) nismo ujeti, je na koncu koncev najpomembnej\u0161e to, kako nas drugi vidijo: vsekakor pa nas vidijo omre\u017eene na na\u010din, kakor ga oni (drugi) razumejo. Tako so vzporednosti med svetovi na\u0161ega do\u017eivljanja sveta, na\u0161e percepcije realnosti \u017ee takoj v izhodi\u0161\u010du razli\u010dni od tistih, ki jih delajo in vidijo na\u0161i sosedje.<\/p>\n

Verujo\u010di (v nekaj) bodo vedno opustili nekak\u0161no prednost ali dolo\u010dene zahteve, da bi lahko kreditirali nekoga drugega ali pa ga ‘povabili’ v (so)delovanje mre\u017enih struktur. Filmski jezik namre\u010d omogo\u010da izredno lahko in hitro verovanje v onostranstvo, saj ga prikazuje v vsem svojem veli\u010dastnem medijskem na\u010dinu. Tako postaja Drugi svet pravzaprav Ta svet, paradoks tega pogleda pa je, da postaja Ta svet nekak\u0161en Drugi svet \u2013 verujo\u010di v to fantazmagorijo nekako v sebi izdolbejo vrzeli, ki jih napolnjujejo s fantazmami in idolatrijo filmsko-medijskega sveta, v katerega vsekakor brezpogojno vejramejo. In tako se zlahka rojeva in oblikuje problematika dru\u017ebe \u2013 neodvisne volje se med seboj razlikujejo le \u0161e glede na to, kako dolgo je odlagana prisvojitev tega ali onega vzporednega sveta oziroma kar celega vesolja.<\/p>\n

Saj ni potrebno mnogo: s\u00e9dite v temo kinodvorane in se prepustite \u010drnini, odprite o\u010di in u\u0161esa in \u017ee ste preseljeni v drugi svet.<\/p>\n

Johan S\u00f6derqvist je pri snovanju svoje partiture posegel po zanimivem in posebnem glasbilu, ki se imenuje mbira<\/i>. Gre za glasbilo z zna\u010dilnim trzajo\u010dim, subtilnim in komornim zvokom, izhaja pa iz Afrike. Njegove uglasitve so razli\u010dne, za uporabo pri filmski glasbi pa se jemlje vsekakor tisto, ki ustreza tonalnemu standardu, v katerem avtor razpisuje celotno partituro. \u017de takoj v osnovni glasbeni temi (Main Title<\/i>) zasli\u0161imo trzajo\u010de zvoke, obdane s \u0161iroko razpisanim simfoni\u010dno-godalnim zvokom, kar uvede v film mehko, blago intonacijo. Celoten del, imenovan Marianne<\/i> (mama Eliasa) je zasnovan na solisti\u010dnem igranju na mbiro, v filmu pa se ta del partiture podpisuje vedno k tistim delom, kjer je vpra\u0161anje odtujitve znotraj dru\u017eine in medpartnerskih odnosov najbolj na\u010deto, prisotno in bole\u010de. Zanimivo je, da Johan S\u00f6derqvist posega po nekak\u0161ni kontrapunkti\u010dni ideji \u2013 bolj kot je nekdanja ljubezen prizadeta in na preizku\u0161nji, bolj subtilno uporablja tematsko gradivo tega partiturnega dela. Osamljenost, ki je del same zgodbe, ima v filmski glasbi naslov Anton’s Alone<\/i> in se prepleta tako s pogledi na altruizem Antona kot zdravnika, kakor tudi na njegov odnos do sveta, ki je (svet) vse prej kot harmoni\u010den, uravnote\u017een in po\u0161ten.<\/p>\n

<\/b>\"\"<\/p>\n

Smrt, s katero se kot zdravnik pravzaprav vedno sre\u010duje, je njegova zvesta spremljevalka in hkrati razlog, za\/proti katerega\/kateremu se bori.\u00a0 S\u00f6derqvist tako podari glasbi nasprotja \u2013 upanje, boj, usodo, razkroj in trdno strukturo. Tako je povsem logi\u010dno, kaj se zgodi v glasbenem nadaljevanju partiture, ki ima podnaslov The Idiot<\/i>. Gre za glasbeno-filmski pogled na pulzivno oblikovan zvok, v katerega se skladatelj obrne kot v mo\u017enost izravnave nasilja, telesnega ali du\u0161evnega, saj z instrumentacijo vpelje energi\u010dno in ritmi\u010dno bistveno ostrej\u0161o dikcijo v sicer umirjeno filmsko partituro.<\/p>\n

Jutro se prebuja z glasbo, ki ima naslov Dawning<\/i> in je polna odli\u010dnega vokala, oddaljenega poziva k razumu, strpnosti in uravnote\u017eenosti \u2013 kljub namenu, katerega prav usodno jutro nosi v sebi. Ve\u010d kot natan\u010dno oblikovan vokalno-instrumentalni del je tudi The Revenge<\/i>, vpra\u0161anje ma\u0161\u010devalnosti in utehe. Johan S\u00f6derqvist nas s tem postavlja pred smiselni glasbeni problem: filmska glasba prestavlja te\u017ei\u0161\u010de nara\u0161\u010dajo\u010de napetosti in med\u010dlove\u0161ke nestrpnosti na drugo stran tehtnice \u2013 i\u0161\u010de globino, intimo, osebnost in sentiment, s \u010dimer se da premagati \u00bbvojno\u00ab stanje. Juna\u0161tvo ni vedno premagovanje nekoga ali ne\u010desa, v\u010dasih je tudi obvladovanje situacije, ki bi lahko sicer u\u0161la nadzoru. Filmska glasba je v tem dialogu Bier-S\u00f6derqvist partnerka sliki in zgodbi, vendar bolj kot klic umirjanja strasti, kakor pa razvnemanja obsedenih stanj. Partiturni del Let’s Do It<\/i> sicer narekuje to\u010dno to, kar mladi Christian zahteva, vendar se njegov prijatelj Elias nenehno spra\u0161uje po pomenu. Je res tak\u0161na poteza nujna, da se razume ultimativno mejo, od koder ni ve\u010d vrnitve? Je svet resni\u010dno postavljen na premagovanju le-tega? Johan S\u00f6derqvist sicer sodeluje s filmsko podobo nastajanja katastrofalne odlo\u010ditve dneva x, vendar je v glasbi zadr\u017ean in nikakor hujska\u0161ki ali rapsodi\u010den. Zaveda se, da je njegova partitura klic k posluhu razuma. Sicer tudi strasti, vendar tistih, ki zdru\u017eujejo (Anton\/Marianne) in ne razdru\u017eujejo (\u017eivljenje\/smrt): \u010deprav je Smrt ena od nevidnih igralk tega filmskega epa o ravnote\u017eju sveta.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Zaklju\u010dna glasbena sekvenca, torej End Title<\/i>, je zasnovana na pozitivisti\u010dno uravnani glasbeni strukturi, nara\u0161\u010dajo\u010di melodi\u010dnosti in kipe\u010di dinamiki. Upo\u0161teva mo\u017enost obeh strani, strani mo\u010di in strani razuma, daje pa tudi pogum tak\u0161nim, ki razumejo svet kot gibanje med mnogimi mo\u017enostmi razli\u010dnih re\u0161itev, od katerih lahko ene vodijo v delitev, nasilje in koncentracijo mo\u010di, druge pa v ravnovesje in harmonijo \u2013 nekak\u0161en aikido<\/i> vsakdanjega \u017eivljenja. Umetnost te japonske obrambe je namre\u010d tudi umetnost videnja in uporabe energije napadalca, ki se pretvori v obrambno, vodi pa v ravnote\u017eje. Prepri\u010dani pa smo lahko, da je prav slednje temu svetu najpotrebneje.<\/p>\n

Glasbenemu svetu ime Trent Reznor (rojen 1965) seveda ni neznano. Mo\u017eak je svojo glasbeno pot pri\u010del leta 1988 v ameri\u0161kem glasbenem projektu z imenom Nine Inch Nails<\/i> (imenovanem tudi NIN). Je multiinstrumentalist, producent, pevec in pisec besedil. Pri NIN je kar one-man-band glasbeni arhitekt, saj ob vsakokratnem NIN projektu zbere okoli sebe nove glasbenike, potem izdajo album in so skoraj vedno nominirani za grammyja. Do sedaj so prejeli \u017ee dva. Atticus Ross, so-skladatelj filma Socialno omre\u017eje<\/i>, pa je nekoliko manj razvpito ime \u2013 verjamemo pa, da bo sedaj prav tako popularen, kakor je Reznor. Ross je Angle\u017e, rojen leta 1968, precej skladb je naredil za svoj bend (12 Rounds<\/i>), z Reznorjem in NIN pa je pri\u010del sodelovati \u017ee leta 2005. Tako je nastal zmagovalni tandem leto\u0161njega filmsko-glasbenega dogodka na oskarjih in kot vse ka\u017ee, ne njun zadnji projekt. Skupaj naj bi ustvaril tudi ameri\u0161ko razli\u010dico filma Dekle z zmajskim tatujem<\/i> (2011, re\u017eija ponovno David Fincher). Bomo videli in \u2013 poslu\u0161ali.<\/p>\n

Partitura za film Socialno omre\u017eje<\/i> (re\u017eija David Fincher) obsega kar 19 delov, nekaj bolj\u0161ih, nekaj manj domi\u0161ljenih. Glavna filmska tema se skriva v kratkem klavirskem nastavku, katerega sli\u0161imo v delu Hand Covers Bruise <\/i>in se pravzaprav edina ulovi s tem, kar bi lahko razumeli kot filmsko-glasbeni motiv. Padajo\u010da sekvenca je namre\u010d kakor drobna ideja, ki se rodi in po\u017eene celotno kolesje: kot Facebook, bi lahko rekli in bili na tem mestu metafori\u010dni. Sicer pa je glasbena paleta celotne partiture obarvana v stilu alternativnega, tudi industrijskega rocka, z nekaj primesmi in zvoki industrijskega metala. Ve\u010dina glasbe temelji na obdelavah in predelavah glasbenih zank (loop<\/i>), kar pa jo naredil seveda tesno povezano s samo filmsko vsebino in obliko. Film Socialno omre\u017eje<\/i> je pravzaprav najbolj aktualen prav po svoji temeljni ideji \u2013 povezovanju ljudi preko spletne aplikacije. Glasba, ki sta jo ustvarila Reznor in Ross pa je prav tak\u0161na, kot jo sre\u010damo v ra\u010dunalni\u0161kih in spletnih igrah (od slovitega Mario Bros lika dalje), med umetniki ra\u010dunalni\u0161kih animacij, na forumih za elektronsko glasbo ali tistih neskon\u010dnih elevator music<\/i> straneh, kjer se glasbo dela resni\u010dno na kilometre, ne na minute. Mo\u017enosti loop tehnik, digitalnih sekvencerjev, ra\u010dunalni\u0161kih programov za zlaganje glasbenih opek, razli\u010dnih avtomatiziranih glasbenih PC strojev in seveda naredi-sam kompozicijskih priro\u010dnikov, so dandanes brezmejne. Tak\u0161na glasba je s tem postala dejansko industrijski objekt, ki ga je mo\u017eno multiplicirati in izdelati kakor konfekcijske \u0161tevilke za obleke ali \u010devlje. Prvi filmski projekt s tak\u0161nimi glasbenimi vsebinami in instrumenti je nastal \u017ee leta 1982 in pri tem mislimo na kultni film Iztrebljevalec (Blade Runner<\/i>, Ridley Scott, 1982); kjer je naredil glasbo Vangelis in pokazal na mo\u017enosti sintetiziranega glasbenega \u017eanra. \u010ce vzamemo prav ta film za formalni odskok od standardne filmske partiture, potem Reznor in Ross skoraj tri desetletja kasneje zagotovo nista izumila tople vode. Priznati pa jima moramo, da se njuna glasba odli\u010dno nalepi na film \u2013 tako po \u017eanru, kakor po vsebini in obliki.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Glasbeni del In Motion<\/i> ne poudarja le svojega naslova, temve\u010d prav mre\u017eenje in povezovanje, prav tako pa v filmu nastopa vsakokrat, ko Mark Zuckerberg (Jesse Eisenberg) s svojo Facebook idejo splete vedno gostej\u0161e mre\u017ee. Tudi del Intriguing Possibilities<\/i> daje resni\u010dno \u00bbzanimive mo\u017enosti\u00ab, ki jih novo nastalo mre\u017eenje ponuja, saj se glasbeno splete iz minimalisti\u010dnih ritmi\u010dnih in melodi\u010dnih elementov, ki potem prerastejo v vedno gostej\u0161e tkanje. Prezreti ne smemo dela partiture za naslovom 3:14 Every Night<\/i>, ki je hkrati meditativen in izredno dobro glasbeno aran\u017eiran \/ produciran \u2013 v smislu zvo\u010dnih barv, kontrastov in drobnih elementov, iz katerih sta Reznor in Ross naredila to zvo\u010dno sliko. Tudi Penetration<\/i>, nekak\u0161en \u00bbprodor\u00ab v virtualni svet, predstavlja zvo\u010dno idejo vrte\u010dega se motivi\u010dnega elementa, s katerim komponista ustvarita glasbeni svet ve\u010dno se ponavljajo\u010dih formul, vztrajnosti in povezav. Tekmovalni partiturni stavek vesla\u0161kega turnirja sta Reznor in Ross zasnovala na glasbeni temi klasi\u010dnega mojstra Edvarda Griega in njegovega odrskega dela Peer Gynt (iz davnega lega 1875). Tudi naslov sta pustila enak \u2013 V dvorani gorskega kralja [In the Hall of the Mountain King<\/i>] ter tako ustvarila hkrati u\u010dinkovito, hkrati pa nekoliko hudomu\u0161no filmsko sekvenco. Ustavimo se lahko \u0161e na glasbenem stavku z naslovom Magnetic<\/i>, ki ima pravzaprav najbolj zanimiv srednji del \u2013 nekak\u0161no ritmi\u010dno bravuro, ki se skozi vrtenje in dodajanje glasbenih elementov identificira kot tisto privla\u010dno, magnetsko polje-telo, ki s svojim nevidnim magnetizmom ustvarja razli\u010dne, a vedno do popolnosti urejene oblike in povezave. Ali ne govorimo tudi o magnetizmu med ljudmi, o usodni privla\u010dnosti, o tem, kako nas kak\u0161na sila nevidno \u00bbvle\u010de\u00ab enkrat sem, drugi\u010d tja? No, to je to v filmski glasbi.<\/p>\n

Reznor in Ross sta naredila partituro, ki zagotovo sooblikuje ves film. Te\u017eko sicer verjamemo, da lahko obstaja sama zase, tako, kakor recimo filmske partiture mnogih drugih v preteklosti z oskarjem nagrajenih filmskih skladateljev, vendar pa postavlja film Socialno omre\u017eje<\/i> med tiste, ki jim je potrebno tudi prisluhniti. In to kar natan\u010dno in zbrano.<\/p>\n

\n
\n
\n

[1]<\/a> Ve\u010d o tej ideji v: Dum\u00e9zil, George: Id\u00e9es romaines<\/i>. Gallimard, Pariz 1969, str. 47-59.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[2]<\/a> Prev. Vera in verjetje<\/i>.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[3]<\/a> V mislih imamo njegovo izjemno delo, \u0161tudijo \u2013 prim. Merleau-Ponty, Maurice: Le Visible et l’Invisible<\/i>. Gallimard, Pariz 1964.<\/p>\n<\/div>\n

\n

[4]<\/a> Prim. Quine, W. V. in Ullian, J. S.: The Web of Belief<\/i>. Random House, New York 1970.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nova knjiga o tem, kako lahko filme tudi poslu\u0161amo<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":6901,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-7044","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7044","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7044"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7044\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7053,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7044\/revisions\/7053"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6901"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7044"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7044"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7044"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}