![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/09\/marko-cus-by-dominik-fras-600x398.jpg\")
<\/a><\/p>\n
V letu 1996 je s prijatelji ustanovil grunt rock zasedbo De\u017eurni krivci. Kot soavtor in izvajalec \u2013 kitarist, je z De\u017eurnimi krivci izdal \u0161tiri studijske plo\u0161\u010de (Nikogar\u0161nje mesto – dale\u010d od ljubezni, 2001; Kakor \u010dlovek, 2003; Strup, 2007; Fakti, 2013) in\u00a0plo\u0161\u010do De\u017eurni krivci \u2013 Iz\u0161tekani, z \u017eivimi posnetki iz oddaje Iz\u0161tekani na Valu 202. V vmesnem \u010dasu je kot kitarist sodeloval tudi v zasedbi Giftna krf, s prle\u0161kim kantavtorjem Tadejem Vesenjakom. V kompletu z zadnjo plo\u0161\u010do De\u017eurnih krivcev Fakti, je iz\u0161la tudi istoimenska zbirka 30 pesmi, ki je prva pesni\u0161ka zbirka \u010cu\u0161a. Tako v zbirki Fakti, kot tudi v tekstih na predhodnih albumih, postavlja ogledalo dru\u017ebi, posamezniku, sebi, in posku\u0161a poslu\u0161alca\/bralca iz pasivnega konzumenta \u00bbprisiliti\u00ab v aktivno razmi\u0161ljanje, kar je, kot ugotavlja, predvsem te\u017eava pri mlaj\u0161ih generacijah.<\/p>\n
<\/p>\n
Rokenrol je kombinacija dobrih idej, ki jih izsu\u0161ujejo kaprice, grozen \u0161und, izjalovitve okusa in mnenja, lahkovernosti in manipulacije, trenutkov izjemne jasnosti in inventivnosti, zadovoljstva, zabave, vulgarnosti, prese\u017ekov, novitet in popolne iz\u010drpanosti. (Greil Marcus)<\/i><\/b><\/p>\n
Rokenrol je koktajl. Lahko je bo\u017eanski, \u010de so sestavine in razmerja med njimi prava, lahko pa tudi \u017ee tako ogaben, da ga ni ve\u010d mogo\u010de konzumirati. Je pa seveda tudi stvar subjektivnega okusa. \u010ce gledamo rokenrol kot proces, vidimo, da ima kot vsi drugi \u00bbnaravni\u00ab procesi tudi rokenrol svoja cikli\u010dna nihanja, svoja svetla in manj svetla obdobja. Slednja imajo \u0161e posebej pomembno vlogo, namre\u010d tak\u0161ne faze spodbudijo k vra\u010danju v fundament, k prenovi in ponovnemu rojstvu bistva rokenrola. Ko se zaradi nebroja vplivov popolnoma izsu\u0161i, se s popolnoma enakimi dejavniki pri\u010dne ponovno polniti do prenasi\u010denosti in tako naprej. Ta proces te\u010de sam po sebi, zaradi naravne te\u017enje po spremembah in razvoju, obenem pa ga sooblikujejo tudi splo\u0161ni dru\u017ebeni trendi. Brez mno\u017eice primesi bi bil rokenrol najverjetneje \u017ee davno v pozabi, tako pa je nenehno aktualen, v\u010dasih tudi v oblikah, ki morda koga po\u0161teno spravljajo v slabo voljo. Rokenrol je v glasbenem smislu zvrst najve\u010dje \u0161irine, ki sega tako od surove brutalnosti, pa vse do nepredstavljivo ogabnega ki\u010da.<\/p>\n
Glasba nikoli ne bi smela biti ne\u0161kodljiva. (Robbie Robertson)<\/i><\/b><\/p>\n
Seveda ne vemo ali je bil stavek povedan samostojno ali v kontekstu. \u010ce ga vzamem dobesedno, mu lahko pritrdim. Ustvarjalec in izvajalec se morata zavedati svoje mo\u010di in jo na pravi na\u010din tudi uporabiti. Glasba mora za sabo pu\u0161\u010dati sled, ki poslu\u0161alcu ne da miru, za katero se ozira. Ni pomembno, kako velik krog publike zajame, pomembno je kak\u0161en pe\u010dat pusti v tistih, ki so jo pripravljeni zares zau\u017eiti. Glasba mora vedno aktivirati, miselno, \u010dustveno, duhovno, telesno, kakorkoli. Glasba nikoli ne sme biti samo nadomestek za ti\u0161ino. V praksi to seveda v veliki meri ne dr\u017ei, saj se vse ve\u010d glasbe producira za namen zvo\u010dnega ma\u0161ila. Ta produkcija ni slu\u010dajna, je seveda dobro premi\u0161ljena in zadovoljuje potrebo ljudi, ki zaradi tesnobnosti ne prenesejo ti\u0161ine, da s poslu\u0161anjem \u00bbkar ne\u010desa\u00ab zapolnijo praznino. Seveda le navidezno. Tu pa nastopi odgovornost najprej ustvarjalcev in v drugi fazi glasbenih urednikov, promotorjev in ostalih, da prvi s svojim ustvarjanjem, ostali pa s svojim izborom, ob\u010dinstvo usmerjajo in jih vzgajajo v kriti\u010dne in aktivne poslu\u0161alce in posredno v prav tak\u0161ne pripadnike dru\u017ebe. Seveda je ta odgovornost \u0161e kje drugje, vendar to ne sme biti izgovor, da glasbena ustvarjalnost ne izkoristi mo\u010di, ki ji je dana.<\/p>\n
Ne razumem, zakaj se ljudje bojijo novih idej. Jaz se bojim starih. (John Cage)<\/i><\/b><\/p>\n
Moram priznati, da sem se z imenom John Cage podrobneje seznanil, ko sem prebral zgornji citat, ki me je pritegnil na poseben na\u010din. Preprosta izjava, ki pa s par besedami odslika izjemno \u0161irino \u010dloveka, umetnika. \u010clovek je v osnovi nerazumno nasprotujo\u010de funkcionirajo\u010de bitje. Vseskozi ga \u017eene sla po napredku, obenem pa ima vedno v sebi strah pred spremembami, novitetami. Na splo\u0161no je prva te\u017enja v rahli prednosti, o tem pri\u010da razvoj \u010dloveka skozi zgodovino. Specifi\u010dno te\u017eavo s tem pa ima umetnost. Umetnik je kot avtor pri uvajanju novih idej na svoj na\u010din vedno pod pritiskom samega sebe, zaradi zavedne ali nezavedne \u017eelje po osvojitvi ob\u010dinstva. Na\u010deloma umetnik nikoli ne ustvarja le zase. In tukaj pridemo do delitve na dve skupini avtorjev. Prva so zihera\u0161i, druga so drzne\u017ei. Slednji, med njimi je tudi gospod Cage, so izredno pomembni, da ohranjajo umetnost \u017eivo, so gorivo za njen razvoj, mnogokrat pa tudi \u017ertve svojih (tudi) norih idej, saj ima v naslednji fazi s sprejemanjem novosti te\u017eavo tudi ob\u010dinstvo, konec koncev pa tudi ni nujno, da je vsaka nova ideja res dobra. Ne moremo pa re\u010di, da so zihera\u0161i manj pomembna skupina, saj le ti brusijo \u017ee znane ideje pogosto tudi do popolnosti, kar pa lahko prav tako pripelje do del izjemne umetni\u0161ke vrednosti.<\/p>\n
Ljudje domnevajo, da pomen komadov najdemo v besedilih. Zame to ne velja \u2013 zelo malo je namre\u010d pesmi, pri katerih si zapomnim besedila. (Brian Eno)<\/i><\/b><\/p>\n
Da na samem za\u010detku raz\u010distim odnos do gospoda Briana \u2013 njegova kariera je seveda nesporna. Njegova izjava glede na njegovo avtorsko ustvarjanje ne presene\u010da, saj je vso svojo kariero posvetil glasbi, ki poslu\u0161alce pomaga ponesti v spanec, ne pa jih prebuditi. O\u010ditno skozi enako projekcijo spremlja tudi glasbo drugih avtorjev, pri \u010demer gre najverjetneje za poklicno deformacijo, saj ne verjamem, da je gospod ozko omejen le na poslu\u0161anje ambientalne glasbe, kar bi lahko bila ena od mo\u017enih razlag za navedeno izjavo. Obstaja \u0161e mo\u017ena razlaga, da si ne zapomni besedil zaradi pe\u0161ajo\u010dega spomina, ki pa je seveda manj verjetna. Rahlo cini\u010den uvod je posledica dejstva, da osebno, kot avtor in kot poslu\u0161alec, dajem besedilom velik poudarek. V popularni muziki (pop v o\u017ejem smislu) seveda pomena komadov res ne gre iskati v besedilih, saj je tam na prvem mestu poslu\u0161ljiv napev, besedilo pa je seveda tudi izdelano namenu primerno \u2013 lahko zapomnljivo in tematsko nezahtevno. V glasbi, ki pa ima namen tako instrumentalno, kot tudi vokalno podati dolo\u010deno sporo\u010dilo, mnenje, idejo, pa je dober tekst tisti, ki da pesmi tisto \u017elahtno noto, zaradi katere bo \u0161e po ne\u0161tetih poslu\u0161anjih vedno sve\u017ea in aktualna. Celoten komentar se seveda nana\u0161a na vokalno-instrumentalno glasbo.<\/p>\n
Zame sta glasba in politika nelo\u010dljivo povezani. Ne vidim smisla v tem, da \u010dlove\u0161ka bitja pojejo o tem, kar vidijo, kar izkusijo in kar vpliva na njihovo \u017eivljenje in pri tem ignorirajo politiko. Meni se to zdi absurdno. (Dick Gaughan)<\/i><\/b><\/p>\n
Povedan komentar je povsem na mestu. Ker si ve\u010dina ljudi zatiska o\u010di, se politi\u010dnih tem izogiba na vseh podro\u010djih, kot da ni jasno, da politika s svojimi odlo\u010ditvami neposredno in posredno vpliva na vsak njihov korak. Ve\u010dina ljudi spremlja politiko kot mehi\u0161ko nadaljevanko \u2013 pol ure na dan pred televizijo se jezimo, smejimo, jokamo\u2026, do naslednje polurne epizode pa se nas ne ti\u010de. Kako narobe! Politika je povezana z vsem, \u0161e posebej pa mora biti povezana z umetnostjo, ker je skozi umetnost ta odnos lahko interaktiven, interaktiven v smislu mo\u017enosti aktivne komunikacije s strani umetnika \u2013 preko publike. Za umetnika mora biti vpetost politike v njegovo ustvarjanje obveza, ki pa jo seveda lahko izpolni na razli\u010dne, tudi povsem neo\u010ditne na\u010dine. O tem govori tudi izjava Bertolta Brechta: \u00bbUmetnost ni zrcalo, ki odslikava svet, ampak kladivo, s katerim ga oblikujemo\u00ab. Seveda je na splo\u0161no v dana\u0161njem svetu direkten vpliv nemogo\u010d, saj je politika in s tem upravljanje dru\u017ebe popolnoma v slu\u017ebi kapitala in v resnici \u0161e sama nima mo\u017enosti (seveda tudi ne volje in namena) lastnega odlo\u010danja, ki bi odstopalo iz ustaljenih okvirjev. Ima pa umetnost mo\u017enost vplivati na oblikovanje posameznika, s tem dru\u017ebe in posredno sistema. \u0160e posebej izrazito prilo\u017enost dobi v izrednih momentih, v kaoti\u010dnih obdobjih dru\u017ebenih napetosti, ko pa mora svojo mo\u010d na pravi na\u010din izkoristiti, saj je v tak\u0161ni situaciji posebej pomembno, da je umetnost iskrena, da lahko ljudi prepri\u010da v svojo iskrenost, v prvi vrsti pa mora imeti pravo idejo in odgovore.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
z Markom \u010cu\u0161em<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":7068,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-7067","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7067","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7067"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7067\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7069,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7067\/revisions\/7069"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/7068"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7067"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7067"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7067"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}