{"id":7091,"date":"2013-09-19T08:00:21","date_gmt":"2013-09-19T06:00:21","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=7091"},"modified":"2013-09-17T21:06:24","modified_gmt":"2013-09-17T19:06:24","slug":"koncert-orkester-gewandhaus-leipzig-gallusova-dvorana-cd-29-8-2013","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=7091","title":{"rendered":"KONCERT: Orkester Gewandhaus Leipzig – Gallusova dvorana CD, 29.8.2013"},"content":{"rendered":"

Riccardo Chailly, dirigent, Zbor dunajskega pevskega dru\u0161tva in solisti<\/b><\/span><\/p>\n

\n

Obiski znamenitih, da ne re\u010demo presti\u017enih orkestrskih in dirigentskih imen se pri nas v zadnjem \u010dasu kar vrstijo in leto\u0161nji 61. Festival Ljubljana je malo pred svojim zaklju\u010dkom (teden dni pred ponovnim obiskom <\/span>Valerija Gergijeva<\/i><\/span>) v Cankarjevem domu gostil izvrstni <\/span>Gewandhausorchester<\/i><\/span> iz nem\u0161kega Leipziga, ki je v dveh zaporednih ve\u010derih nastopil z dvema 9. simfonijama, <\/span>Mahlerjevo<\/i><\/span> in <\/span>Beethovnovo<\/i><\/span>. Izvedbi obeh monumentalnih skladb sta orkestru in dirigentu <\/span>Riccardu Chaillyju<\/i><\/span> nemara prikladno slu\u017eili tudi kot “generalka” pred izvedbo istega programa nekaj dni pozneje v Salzburgu, sam pa sem prisluhil izvedbi Beethovnove simfonije.<\/span><\/p>\n

\n

Po nastanku in krstni izvedbi (1824) Beethovnove Devete ni bilo ni\u010d ve\u010d tako, kot prej. Poleg tega, da je \u0161lo za prvo velikopotezno simfoni\u010dno delo znanega skladatelja, katerega partitura je vsebovala tudi zborovske in pevske parte, je zasedba orkestra, kot jo je predpisal Beethoven, absolutno pomenila najve\u010dji orkester, ki ga je skladatelj uporabil za katerokoli svojo skladbo in je vklju\u010devala piccolo, kontrafagot in tri pozavne. Nenazadnje pa so nekateri skorajda virtuozni parti \u0161e posebej tedanje izvajalce nedvomno postavili pred velik izziv. In \u010deprav so bile prve kritike neprizanesljive in so simfonijo ozna\u010dile kot dvomljivo ekscentri\u010dno stvaritev starajo\u010dega se in oglu\u0161elega skladatelja, je danes skladba seveda univerzalno prepoznana in sprejeta ne samo kot ena najizjemnej\u0161ih simfonij, pa\u010d pa tudi kot eno najve\u010djih (\u010de ne celo najve\u010dje) glasbenih del vseh \u010dasov.<\/span><\/p>\n

\n

V tem duhu je k simfoniji pristopil tudi orkester Gewandhaus; njihov na\u010din muziciranja je nek \u010disto drug svet, v katerem se prepletajo izjemen nivo muziciranja, precizna izigranost najzahtevnej\u0161ih pasa\u017e in zavidljiva interpretativna sve\u017eina (kombinacija, ki jo mnogi drugi orkestri zelo te\u017eko \u2013 ali pa sploh ne \u2013 dose\u017eejo). Chailly ima fenomenalen dar fraziranja, na katerega se najbolj odziva vrhunska godalna sekcija (imena koncertnega mojstra koncertni list \u017eal ni razkril) in niti sence dvoma ni, kako izjemna kombinacija se je zna\u0161la v paraleli Gewandhaus \u2013 Chailly, kateremu so prav pred kratkim pogodbo z orkestrom podalj\u0161ali do leta 2020; do tedaj se bodo dru\u017eili \u017ee 15 let. Italijanski dirigent je glasbeni material spajal z bogastvom optimizma in vedrine, ki sta kar kipela iz vsake njegove kretnje, zato upam, da bomo imeli kdaj prilo\u017enost “izpod njegove taktirke” sli\u0161ati tudi izvedbo kak\u0161ne “radostnej\u0161e” Beethovnove simfonije (3., 7.).<\/span><\/p>\n

\n

Po svoje je marsikaj obetala \u017ee postavitev orkestra, saj je Chailly trobente in pozavne postavil v nekak\u0161no “samostojno” zasedbo skupaj s tolkali in timpani (ti so bili na pribli\u017eno enaki poziciji kot pri <\/span>orkestru Philharmonia London<\/span><\/a><\/span><\/span>). \u017de v razgibanem prvem stavku \u2013 posebej v njegovem <\/span>fugato<\/i><\/span> osrednjem delu \u2013 je zasijala omenjena preciznost, ki pa nikoli ni \u0161la na \u0161kodo muzikalnosti glasbenega podajanja; le-to se je najbolj razbohotilo proti koncu stavka, kar je poskrbelo za toliko jasnej\u0161i kontrast z “nepri\u010dakovanim” scherzom drugega stavka; ta je na trenutke zazvenel prav razbrzdano veselja\u0161ko (izvrstni timpanist!), \u010deprav je Chailly tu svoje najsijajnej\u0161e trenutke \u0161e skrbno hranil za zadnji stavek. Zasanjani tretji stavek (z notori\u010dnim solom 4. horna) je nemara postregel z najglobljim uvidom v idealno afirmacijo \u010dudovite muzikalnosti orkestra, ki se je v slavnem sklepnem stavku potencirala do ekstati\u010dne eksplozije orkestralnih sil, vrhunsko pripravljenega amaterskega (<\/span>sic!<\/i><\/span>) dunajskega zbora in odli\u010dnega pevskega solo kvarteta (<\/span>Luba Organ\u00e1\u0161ov\u00e1<\/i><\/span>, <\/span>Gerhild Romberger<\/i><\/span>, <\/span>Roberto Sacc\u00e0<\/i><\/span> in <\/span>Ren\u00e9 Pape<\/i><\/span>); pacifisti\u010dno-zdru\u017eevalni odmevi “evropske” <\/span>Schillerjeve An die Freude<\/i><\/span>, katere tokratna izvedba je povzro\u010dila prenekateri izbruh kurje polti, so dodobra napolnjeno (ne pa razprodano) Gallusovo dvorano popeljali v dolge in naposled stoje\u010de ovacije.<\/span><\/p>\n

\n

Mno\u017eico glasbenih biserov (<\/span>Ennio Morricone<\/i><\/span>, Kraljevi orkester <\/span>Concertgebouw<\/i><\/span> z <\/span>Marissom Jansonsom<\/i><\/span>, ponovno <\/span>Gergijev<\/i><\/span> z orkestrom gledali\u0161\u010da Mariinski …) je Festival Ljubljana ob koncu leto\u0161njega \u017ee napovedal tudi za festivalsko izdajo 2014, eden leto\u0161njih diamantno \u017elahtnih koncertov pa je bila nedvomno pri\u010dujo\u010da izvedba Beethovnove simfonije. Naj se orkester in dirigent k nam vrneta \u010dimprej.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Riccardo Chailly, dirigent, Zbor dunajskega pevskega dru\u0161tva in solisti<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":7092,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,5],"tags":[],"class_list":["post-7091","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanki","category-koncerti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7091","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7091"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7091\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7176,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7091\/revisions\/7176"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/7092"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7091"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7091"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7091"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}