{"id":7155,"date":"2013-09-27T08:00:26","date_gmt":"2013-09-27T06:00:26","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=7155"},"modified":"2013-09-26T14:31:31","modified_gmt":"2013-09-26T12:31:31","slug":"7155","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=7155","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME: Drzna igra &#8211; kdo si upa?"},"content":{"rendered":"<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" alt=\"\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/08\/BLITZ_logo-150x150.jpg\" width=\"43\" height=\"43\" \/>\u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0<b>v sodelovanju z BLITZ Film &amp; Video Distribution<\/b><\/p>\n<p>Mitja Reichenberg<\/p>\n<p><b>Skrito in prikrito, a ne dovolj<\/b><\/p>\n<p><i>Drzna igra<\/i> (<i>Runner Runner<\/i>, re\u017eija Brad Furman, glasba Christophe Beck, 2013)<\/p>\n<p>Morda je svet dejansko postal deljen \u2013 en del je podvr\u017een temu, kar so neko\u010d ljudje razumeli kot &#8216;stvarnost&#8217;, kot nekaj, kar lahko ima status &#8216;tukaj in sedaj&#8217;; in na drugi strani je njegov drugi del, imenujmo ga virtualna resni\u010dnost, svet onkraj tistega, kar bi se razumelo kot &#8216;tukaj in sedaj&#8217;.<\/p>\n<p>Morda zveni to zapleteno, toda resni\u010dno dejstvo je, da je postal svet onkraj ra\u010dunalni\u0161kega zaslona bistveno bolj realen, kakor pa tisti na tej strani. Pobeg in odpotovanje v virtualnost ni ve\u010d izmik iz realnosti, kakor so le-to definirali prvi pionirji ra\u010dunalni\u0161kih igric, \u0161e posebej v prehodu iz 2D v 3D grafiko. Obljubljali so pustolov\u0161\u010dino do tedaj \u0161e neznanega formata, a se je vse skupaj sprevrglo v nekaj bistveno bolj norega. Sprevrglo se je v svet, ki je pri\u010del obstajati \u2013 \u0161e ve\u010d: postal je svet, v katerega dejansko odpotuje vedno ve\u010d ljudi, v katerem vedno ve\u010d ljudi prebiva in postal je svet, v katerega vedno ve\u010d ljudi verjame.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"pinkynail toggle alignright\" alt=\"\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/09\/Runner_3-150x150.jpg\" width=\"150\" height=\"150\" \/>Tako tudi Richie (Justin Timberlake), ve\u010d kot odli\u010den \u0161tudent matematike na Princetonu, ki preko interneta igra razli\u010dne igre na sre\u010do. Seveda izgubi ves svoj denar in opusti \u0161olo. Poker je prav sedaj ena bolj popularnih iger, za katero pa stojijo tajkuni, lastniki internetnih igralnic in seveda \u2013 prevaranti; zato se Richie poda na Kostariko, da se sre\u010da z Ivanom Blockom (Ben Affleck), lastnikom virtualnega casinoja, kamor se je za vedno izginil Richiev denar. Ivan ponudi Richieju bajno slu\u017ebo, bogastvo in uspeh, vse skupaj pa se hitro sprevr\u017ee v doumetje tega, kako prevare delujejo. Ve\u010d kot vpadljiva <i>femme fatale<\/i>, brez katere ne gre, je Rebecca (Gemma Arterton), ki pa predstavlja dobro ravnote\u017eje med svetovi denarja in ljubeznijo. Za dober vzgled, kako deluje ta &#8216;poslovni&#8217; svet slu\u017eijo brez dvoma veliki vodje, poslovne\u017ei in politiki, katerim je prav malo pomembno, da za svoj uspeh ubirajo zelo moralno vpra\u0161ljive in mnogokrat nezakonite bli\u017enjice. In \u010de je njim uspelo, zakaj nebi \u0161e drugim?<\/p>\n<p>Glasbena plat filma <i>Drzna igra<\/i> je po eni strani skoraj predvidljiva, po drugi pa dobro premi\u0161ljen izdelek, pod katerega se podpisuje Christophe Beck (1972). Celotna partitura obsega kar 19 samostojnih to\u010dk, vendar so si pri bolj natan\u010dnem (pre)poslu\u0161anju nekatere precej podobne. Beck je filmski komponist v svetu avdio industrije \u017ee kar znano ime, saj smo njegovo glasbo lahko zasledili v filmih, med katerimi je komedija <i>Ameri\u0161ka pita 3<\/i> (<i>American Wedding<\/i>, Jesse Dylan, 2003), pa znameniti ma\u010dkon <i>Garfield<\/i> (Peter Hewitt, 2004), drama <i>Sentinel<\/i> (<i>The Sentinel<\/i>, Clark Johnson, 2006) in vsekakor akcijski <i>Upokojeni, oboro\u017eeni, nevarni<\/i> (<i>Red<\/i>, Robert Schwentke, 2010). \u010ce pa bi \u017eeleli izpostaviti recimo kak\u0161no njegovo glasbeno posebnosti, potem moramo opozoriti na animacijo <i>Paperman<\/i> (John Kahrs, 2012), ki v svojih sedmih minutah (!) poka\u017ee na to, kako svet resni\u010dno deluje \u2013 preko papirja. Animacija je prejela leta 2013 zaslu\u017eenega oskarja za najbolj\u0161i animirani film.<\/p>\n<p>Kakorkoli, Beck je skladatelj, ki zna pomisliti glasbeni svet skozi \u010das filma, v katerem se zgodba odvija. Morda res ni komponist velikega, klasi\u010dnega formata, vendar se vseeno spogleduje z dalj\u0161imi in zahtevnej\u0161imi glasbenimi formami, za razliko od nekaterih glasbenikov mlaj\u0161e generacije, ki so bolj kot ne osredoto\u010deni na sliko in na nekajminutne glasbene intervencije. Beckova partitura ni zahtevna v izvajalskem smislu, ko pa ji natan\u010dno prisluhnemo lahko opazimo, da je narejena izredno skrbno in premi\u0161ljeno \u2013 \u0161e posebej, kar se ti\u010de izbire in\u0161trumentov in zvo\u010dnih u\u010dinkov. Res je, da je velik del tega pravzaprav postprodukcijska magija, vendar brez dobre ideje tudi v postprodukciji ni mogo\u010de narediti nemogo\u010dega.<\/p>\n<p>Prvi glasbeni akcenti so namenjeni naslovni glasbi (<i>Runner Runner<\/i>) in predstavljajo dobro glasbeno-ritmi\u010dno izhodi\u0161\u010de, na katerem kasneje Beck razpostavi celotno partituro. Sledi pulzivna skladba <i>Scared Money,<\/i> v kateri se zrcali filmska podoba slu\u017eenja in razmetavanja denarja. Le-ta sicer izgublja na svoji vrednosti glede na na\u010din, kako je pridobljen, a vendar \u2013 ve\u010d, kot ga je, bolje je. Beck se ukvarja s hitrimi, drznimi ritmi\u010dnimi pasa\u017eami, ki dajejo na koncu koncev ritem filma \u2013 tudi \u010de je \u017eelel re\u017eiser kako druga\u010de. V tem primeru se glasbena plat povzpne na prvo \u010drto in narekuje kar dober tempo. V naslednjem delu (<i>Costa Rica<\/i>) zaslutimo nekaj kot &#8216;etno&#8217; preigravanje, vendar je tega znatno premalo, da bi Becku lahko priznali motivi\u010dne elemente. Morda le priokus, kar pa je vendar samo del\u010dek spogledovanja. Sledi ostra, monta\u017eno in in\u0161trumentalno mo\u010dna <i>The House Always Win<\/i>, v kateri je popolnoma jasno, da je na koncu vedno hi\u0161a tista, ki zmaga \u2013 pa naj gre za \u0161e tako dobro matematiko ali drznost igralca. Tudi v <i>Abduction<\/i> se skladatelj spogleduje z osnovnim ritmom prvega nastavka, vendar mu doda oster zvok iz ozadja, preko katerega napne kitare in orkester sunkovitih sprememb. Nostalgi\u010dna, celo melanholi\u010dna je <i>Like Father, Like Son<\/i>, saj v filmu spregovorimo tudi o tem, da je igralni\u0161tvo dejansko <i>obsession<\/i>, obsesija, \u017eivljenjska nujnost in potreba, ki se prena\u0161a celo med generacijami. Glasba nam poda bolj introspekcijo\u00a0\u017eivljenja, kakr\u0161no bi lahko bilo, vendar ga je igranje na sre\u010do (nesre\u010do) spremenilo. Je pa\u010d tako.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"pinkynail toggle alignleft\" alt=\"\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/09\/Runner_1-150x150.jpg\" width=\"150\" height=\"150\" \/><\/p>\n<p>Del <i>Cronin<\/i> prina\u0161a glasbeno pote\u0161itev strastnih idej in velikih la\u017ei, toda njegova spevnost je pod dobro skritimi harmonijami, kakor bi \u0161lo za skrite karte, od katerih prav nobena ni prava. Tudi <i>Well Taken Care Of<\/i> ne prinese prav velike glasbene tola\u017ebe, saj se preko izjemno napete godalne linije neustavljivo bli\u017eamo pri\u010dakovanemu koncu \u2013 razkritju kart: kdo ima\u00a0pravo kombinacijo? In tako <i>All In<\/i> prina\u0161a skoraj glasbeno katarzo, v kateri se filmski tobogan intrig zdru\u017ei v en sam vrtinec in v eno samo potezo \u010dasa in prostora. Ostane samo \u0161e <i>Escape from Costa Rica<\/i>, ki je glasbena reminiscenca \u017ee sli\u0161ane Kostarike, nato pa<i> Ace in the Hole<\/i>, s katero se Beck poslovi izza filmskega platna. Ne moremo z zagotovostjo trditi, da je to njegova izjemna partitura, lahko pa re\u010demo, da je dobro narejena obleka, ki se kot premi\u0161ljen kroj lepo poda. Material je kvaliteten, vendar o\u010ditno drag \u2013 a \u010das bo pokazal, \u010de je tudi vzdr\u017eljiv.Sledi del <i>Agent Shavers<\/i>, del, v katerem se pojavi glasbena plat zakona, druga stran \u010duvajev reda in pravice. Glasba je skoraj neizprosna, divja in neposredna. Kot FBI, jasno. V Client Relations spoznamo nekoliko manj zanimivega Becka, ki pa se naslanja na \u017ee preizku\u0161en in preigran material do sedaj. Tudi <i>Fisticuffs<\/i> ne prina\u0161a prav veliko novega, se pa<\/p>\n<p>Naj za konec poslu\u0161anja filma <i>Drzna igra<\/i> izpostavimo \u0161e misel iz filmskega dialoga, katera je morda najbolj natan\u010dna glede na vsebino in sporo\u010dilo filma ter glede na \u010das, v katerem prihaja na velika platna. Pravi takole: <i>.. dandanes gre le za to, da si \u010dim prej bogat \u2013 ne glede na to, kako to postane\u0161. Novo podjetni\u0161ko vodilo je, da tekmecu prere\u017ee\u0161 vrat. V nekaterih krogih to velja celo za zdravo in ob\u010dudovanja vredno.<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Film hitrosti dobivanja in izgubljanja, virtualnega igralni\u0161tva in resni\u010dnih prevar, film dana\u0161njega pokra in jutri\u0161njega glavobola<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":7158,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-7155","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7155","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7155"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7155\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7165,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7155\/revisions\/7165"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/7158"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7155"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7155"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7155"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}