![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/08\/BLITZ_logo-150x150.jpg\"){kind=logo}
\u00a0\u00a0v sodelovanju z BLITZ Film & Video Distribution<\/b><\/p>\n\u00a0\u00a0v sodelovanju z BLITZ Film & Video Distribution<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
Mitja Reichenberg<\/p>\n
Dale\u010d od sveta<\/b><\/p>\n
Gravitacija<\/i> (Gravity<\/i>, re\u017eija Alfonso Cuar\u00f3n, glasba Steven Price, 2013)<\/p>\n
<\/p>\n
Prav zanimivo je razmi\u0161ljati o tem, kako se sli\u0161i film, ki govori o prostoru<\/i> in se hkrati dogaja v prostoru<\/i>, ki je prostor absolutne ti\u0161ine. Vesolje.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/10\/Gravity_2-150x150.jpg\")
Gravitacija je nekaj, o \u010demer je pravzaprav te\u017eko razmi\u0161ljati, \u010deprav je pa kot te\u017enost<\/i> (gravitacijska ‘sila’) nenehno prisotna, saj povzro\u010da, da objekti, ki imajo maso, drug drugega privla\u010dijo. \u010ce bi bili nekoliko literarno usmerjeni, bi v tem filmu dejansko na\u0161li najmo\u010dnej\u0161o gravitacijo med osebama, ki sta se zna\u0161la v \u010dudnem prostoru in \u010dasu: \u00a0dr. Ryan Stone (Sandra Bullock) in Matt Kowalsky (George Clooney). Ampak njuna gravitacija ni tista, ki povzro\u010da te\u017eave.<\/p>\n
<\/p>\n
\u017de Newton je gravitacijo izrazil v svojem splo\u0161nem gravitacijskem zakonu, s katerim se tukaj ne bomo ukvarjali, ga je pa dobro poznati; sicer pa je kozmos nekaj, kar je \u0161e vedno umaknjeno popolnemu razumevanju, \u010deprav je bil Einstein \u017ee kar blizu. In ker ne vemo, ali je vesolje prostorsko kon\u010dno ali neskon\u010dno, je popolnoma prav, da se zadovoljimo pa\u010d s tem, kar vemo. Toda Cuar\u00f3n nam ne govori le o kozmosu okoli nas, temve\u010d tudi o tistem, ki je v nas.<\/p>\n
Steven Price (rojen 1977), tokratni filmski skladatelj tega gravitacijskega popotovanja, je opozoril nase morda \u0161e najbolj kot glasbeni monta\u017eer v velikem projektu Gospodar prstanov<\/i> (pod re\u017eisersko roko Petra Jacksona in glasbeno taktirko Howarda Shora) in nekoliko manj v svojih glasbenih projektih. Vsekakor pa se mu je v sodelovanju s Cuar\u00f3nom nasmehnila sre\u010da in se je preizkusil v kar zahtevnem glasbenem projektu. Lahko se sicer vpra\u0161amo, kako se ‘sli\u0161i’ gravitacija, vendar je bolj kot odgovor zanimivo dejstvo, kako njegova glasba v filmu deluje. Sama glavna tema, torej Gravity<\/i>, je zasnovana na frekvenci, ki jo prej \u010dutimo, kakor sli\u0161imo. Pojavi se nekje od dale\u010d, odmaknjena na\u0161im u\u0161esom in pogledu, pride od nikoder in se kot tanka nit, kot struna vesolja dotakne razli\u010dnih objektov, ki lebdijo prepu\u0161\u010deni na milost in nemilost razprostrtemu kozmosu. Njen tematski glasbeni material nara\u0161\u010da z ritmom in se kon\u010dno prebudi v kri\u010de\u010d vokal, kar daje gravitaciji tisti zemeljski, \u017eivljenjski pomen in ob\u010dutek, le-ta pa poudari pomembnost te\u017enosti in privla\u010dnosti.<\/p>\n
V glasbeno-zvo\u010dnem prostoru in \u010dasu se je mo\u017eno seveda popolnoma izgubiti. Zvoki, ki jih Steven Price uporablja v reverse<\/i> tehniki, torej obrnjene nazaj, dajejo ob\u010dutek zvo\u010dnega vsesavanja, s tem pa pridobi \u017ee takoj poanto, da obstaja nekje ‘prazen’ prostor, katerega je mo\u017eno (in nenazadnje tudi nujno) zapolniti. Prvi del partiture ima naslov Above Earth<\/i> in je resni\u010dno nekak\u0161na oda temu, kar se takole dale\u010d nad Zemljo lahko vidi in do\u017eivlja: lep planet, mir, oddaljenost, brezte\u017enost. A vendar je \u010dutiti ledene zvoke, ostrino nevarnosti in nekak\u0161no trpkost. Drugi del, naslovljen Debris<\/i>, je sestavljen iz glasbeno vrte\u010dih se elementov, saj gre za idejo razli\u010dnih rotacij in nekontroliranih lete\u010dih kosov, s katerimi se skladatelj pa\u010d sre\u010duje na svoj na\u010din. Zvok, ki se hipno umakne, zgine sam vase, se posesa v ti\u0161ino vesolja, je glasbeni u\u010dinek, ki nas v temi kinodvorane spomni na zakone brezzvo\u010dnosti \u2013 prostranstva ti\u0161ine in odsotnosti. V tem duhu nadaljuje tudi The Void<\/i>, vendar se s temnej\u0161imi toni pribli\u017euje vpra\u0161anju mo\u017enosti pre\u017eivetja. In kot vidimo \u2013 mo\u017enost je zelo majhna. Steven Price nikoli ne pose\u017ee po hitrih glasbenih re\u0161itvah, ne i\u0161\u010de zvo\u010dno-glasbenih u\u010dinkov travmati\u010dnega poudarjanja, temve\u010d pripoveduje nekak\u0161no svojo zgodbo, ki pa se na klju\u010dnih trenutkih spoji s svojo slikovno-filmsko partnerico. Prisotnost glasu\/vokala je tako subtilna, da bi jo bilo mo\u017eno hitro zamenjati za in\u0161trument, toda prav prisotnost tega rahlega \u017eenskega glasu nam daje vseskozi ob\u010dutek sre\u010devanja siren, ki kli\u010dejo nekje iz daljave in govorijo lepe stvari: predvsem tak\u0161ne, kakr\u0161ne bi si bili \u017eeleli sli\u0161ati. Toda tega se je zavedal \u017ee Odisej in se je zato dal privezati k jamboru \u2013 morda bi bilo dobro, da bi se tudi Ryan in Matt dobro privezala, ko zaslutita prihajanje zvoka oddaljenih siren vesolja.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/10\/Gravity_3-150x150.jpg\")
Pogled na razbitine po\u0161kodovane, uni\u010dene postaje Atlantis<\/i>, nam s svojo zvo\u010dno strukturo nudi katastrofo, katarzo spoznanja, kako krhki smo tam dale\u010d stran od zemlje in njene prijazne gravitacije. Seveda je v glasbi \u010dutiti tudi tisto neizbe\u017eno, torej vseprisotno smrt, s katero se soo\u010dajo nekoliko razigrani \u010dlani posadke. Pri tem vzdu\u0161ju pomaga tudi osebje iz Houstona, saj je govor tisti, ki ohranja ob\u010dutke bli\u017eine, zavzetosti in prisotnosti. Toda tako malo je potrebno, da se izgubi tudi ta privla\u010dnost. Sledi skladba Don’t Let Go<\/i>, v kateri Matt in Ryan spoznata, da je njuna lastna, osebna gravitacija, torej njuna osebna privla\u010dnost le ugotavljanje, da obstajajo modre o\u010di, ki so pravzaprav rjave. Tako izzveni zahteva po tem, da ne izpusti\u0161 vrvi, na kateri in s katero sta povezana glavna junaka, kot krik po zadr\u017eevanju neizpodbitnega dejstva. Kozmi\u010dni prostor-\u010das ima svoja pravila igre in kdor stopi v ples z njimi, mora sprejeti vse. Tako je ‘ne izpustiti’ dolo\u010dilo posameznika in posameznice, da svoj obstoj izrazita brez ob\u017ealovanja, da se zagledata v son\u010dni vzhod, kakor ga ni mo\u017eno videti, \u010de sta na Zemlji in se osredoto\u010dita na to, kar jima spoznanje v dolo\u010denem trenutku ponuja. Steven Price se v glasbi posveti skoraj obrednemu pulziranju, v katerega zamre Newtonov zakon gravitacije.<\/p>\n
Eden kraj\u0161ih glasbenih delov ima naslov Airlock<\/i>, dejansko zra\u010dna klju\u010davnica, s katero je mo\u017eno zapreti\/odpreti vrata \u017eivljenja in smrti tam dale\u010d zunaj v \u010drnini kozmosa. Klavirski zvok, glasbilo najbolj osamljenih, se poigrava z drobnimi elementi, ki kakor v pravljici lebdijo v Cuar\u00f3novih filmskih sanjah. Kratke glasbene fraze, pretrgane kakor \u010dlovekove misli, se vrstijo in tkejo v neko oddaljeno, hladno celoto, iz katere ne moremo pravzaprav dobro razbrati, ali gre za \u010dipko sanj in ledu ali pa za preprosto lepoto smrti, ki pride vedno ob pravem \u010dasu. Dela ISS<\/i> in naslednji, torej Fire<\/i>, se spajata v nekak\u0161no celoto, ki jo je bilo \u010dutiti \u017ee v prej\u0161njih glasbenih nastavkih in ne predstavljata velikega kompozicijskega odmika od \u017ee povedanega, razen da se dotikata (prvi) delno kozmi\u010dne meditacije in (drugi) tipi\u010dne akcijsko obarvane ritmike. \u0160ele naslednji del, torej Parachute<\/i>, se pojavi kot novo glasbeno \u010dtivo, s katerim se znova po\u017eenemo po prostranstvih teme, v katero se je ujela Ryan. Tudi In the Blind<\/i> sledi tej melodi\u010dni dikciji, Price pa v njej poudari zvo\u010dne elemente kot lebde\u010de prikazni, s katerimi smo obdani v skoraj\u0161njem deliriju nemo\u017enosti pre\u017eivetja. Pri tem se, preko skrbno izbranih ostrih in hladnih zvokov, spomnimo, da je gravitacija ena od \u0161tirih osnovnih sil v naravi (mo\u010dna in \u0161ibka jedrska sila, elektromagnetna sila in gravitacija), \u010deprav gravitacija sedaj ve\u010d ni ‘sila’, kot je bila pri\/po Newtonu. Dandanes jo namre\u010d v okvirjih splo\u0161ne relativnostne teorije razlagamo kot ukrivljenost prostor-\u010dasa<\/i>, torej kot nekaj, kar je sestavljeno iz gravitacijskega (privla\u010dnostnega) podalj\u0161anja \u010dasa in, posledi\u010dno, ukrivljenosti prostora. \u010ce to polo\u017eimo na ideje, ki jih k filmu polaga Steven Price, potem postane njegova glasbena gravitacija frekvenca, ki s svojo privla\u010dnostjo ve\u017ee filmske podobe in zgodbo v celoto. In to dejansko pred na\u0161imi o\u010dmi in u\u0161esi.<\/p>\n
Eden lep\u0161ih glasbenih delov je zagotovo Aurora Borealis<\/i>, oziroma ‘severni sij’, kakor ga radi poimenujemo. Kratka glasbena ideja, polna kristalov in odsotnosti, se kot smrtna koprena razprostre preko filmskega platna in spregovori tako neposredno, da se resni\u010dno lahko vpra\u0161amo, kaj je onstran vesolja. Ali je tam novo vesolje, ali je tam ustavljen \u010das, ali je tam tisti mir, h kateremu vsi te\u017eimo, pa ga v ujetosti svojega duha v telesu ne moremo prepoznati, niti za\u010dutiti. Vendar ga slutimo, znamo mu prisluhniti, kakor da bi ta mir odmeval nekje dale\u010d v spominu ne-bivanja, kot kozmi\u010dno po\u010delo, iz katerega bi lahko izvirali in v katerega bi se lahko vra\u010dali. Morda.<\/p>\n
Med vsemi \u0161estnajstimi deli partiture (tukaj so \u0161e Aningaaq <\/i>\u2013 klic \u017eivljenja preko radijski valov, pa Soyuz<\/i> \u2013 sovjetski za\u010dasni re\u0161ilni ‘\u010doln’, nato Tiangong<\/i> \u2013 nov potovalni na\u010drt in kon\u010dno Shenzou<\/i> \u2013 tobogan vrnitve) moramo seveda izpostaviti prav del Gravity<\/i>, ki smo ga omenjali uvodoma. K njemu se vrnemo tudi na koncu filma, z njim se postavimo tako reko\u010d na noge in stopimo na Zemljo. Gravitacija pri\u010dne ponovno delovati, \u010deprav je bila vseskozi prisotna tudi v vlogi bad girl<\/i>, uni\u010devalke in razdiralke \u017eivljenja. Ne\u017enost in ostrina s katero nas Steven Price o\u010dara pri tej svoji kozmi\u010dni simfoniji ni le v glasbi, temve\u010d tudi v pomenu, ki ga tej glasbi pripisujemo. V zavedanju tega pa moramo vedeti, da je prav filmska glasba tista, s katero komponisti pripovedujejo filmske zgodbe na svoj neverjeten, neviden na\u010din. Tako postane poslu\u0161anje filmov nekak\u0161no vzporedno popotovanje po drugi strani realnosti, v katero nas zgodbe velikega platna vabijo. Ni pomembno, ali potujemo dale\u010d v skrivnosti globin ali v oddaljene galaksije, vedno se, ko se pri\u017egejo lu\u010di v kinodvorani, varno vrnemo nazaj: v gravitacijo Zemlje, ki nas ima rada kljub temu, da jo imamo v\u010dasih mi nekoliko manj. In tako prepotuje Ryan Stone svoj prostor-\u010das, kakor je to naredila pred \u010dasom znamenita Ripley (Sigourney Weaver) v filmu Osmi potnik<\/i> (Alien<\/i>, Ridley Scott, 1979).<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/10\/Gravity_4-150x150.jpg\")
<\/p>\n
V klasi\u010dnih gravitacijskih teorijah \u0161e vedno buri duhove domneva, ki jo je davnega leta 1893 izrekel fizik in filozof Ernst Mach. Pravi takole: vztrajnost poljubnega sestava je posledica medsebojnega delovanja tega istega sestava in ostalega vesolja. Z drugimi besedami: vsak delec v vesolju vpliva na vsak drug delec, oziroma oddaljena masa vpliva na bli\u017enjo vztrajnost. Tudi v filmu Gravitacija<\/i> je tako, le prisluhniti ji\/mu moramo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Film o usodni privla\u010dnosti in o privla\u010dnosti usode.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":7335,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-7333","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7333","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7333"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7333\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7350,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7333\/revisions\/7350"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/7335"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7333"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7333"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7333"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}