{"id":7388,"date":"2013-10-16T12:00:37","date_gmt":"2013-10-16T10:00:37","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=7388"},"modified":"2013-10-16T12:04:37","modified_gmt":"2013-10-16T10:04:37","slug":"5ka-misliti-musko-xxvi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=7388","title":{"rendered":"5ka \u2013 MISLITI MUSKO (XXVI)"},"content":{"rendered":"

z Izakom Ko\u0161irjem<\/p>\n

V novi 5ki razmi\u0161ljujo\u010de glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. Na \u0161tevilki 26 svoje muzi\u010dne misli v branje ponuja Izak Ko\u0161ir, frontman rock skupine The Toronto Drug Bust in glasbeni novinar.<\/i><\/i><\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Simona Jerala<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Izaka Ko\u0161irja glasba spremlja \u017ee od malih nog, ko ga je mama predstavila Beatlom. Kasneje je ugotovil, da so mu sicer bli\u017eje Stonesi, a to je \u017ee druga zgodba.<\/p>\n

Na glasbeno sceno se je najprej vpeljal kot organizator koncertov in booking agent (pripeljal je izvajalce, kot so Neil Leyton, Turku Romantic Movement in Morgan Finlay). Kot vokalist se je na odru pojavil leta 2002, kot prvi pevec skupine Moonlight Sky, nato je kratek \u010das sodeloval z blues-rock zasedbo General Musashi, leta 2007 pa je od\u0161el v London snemat svoje prve avtorske komade.<\/p>\n

Projekt se je leto kasneje prek Helsinkov in Ljubljane spremenil v slovensko-finsko navezo The Toronto Drug Bust, ki je leta 2010 izdala debitantski plo\u0161\u010dek Enfant Terrible. Sledila so gostovanja na vseh ve\u010djih festivalih v regiji (Sziget, Exit, Terraneo, Waves, Rock Oto\u010dec, Itak D\u017eafest), nagrada mednarodnega glasbenega portala in radia Somojo, opazil jih je tudi britanski BBC.<\/p>\n

Leta 2007 je Izak postal urednik pop kulture na \u017durnalu, kjer dela \u0161e danes \u2013 tudi kot novinar, kolumnist in glasbeni kritik. Vmes je na nacionalni TV vodil glasbeno oddajo VideoZid, trenutno pa se s skupino The Toronto Drug Bust pripravljajo na snemanje drugega albuma.<\/p>\n

Kot \u010dlan komisije \u0160pil Lige bo v leto\u0161njem \u0161olskem letu v Kinu \u0160i\u0161ka pomagal izbirati nove glasbene upe.<\/p>\n

\u00a0<\/b><\/p>\n

Ho\u010dem biti le tip s kitaro. (Jeff Buckley)<\/i><\/b><\/i><\/p>\n

Spopadanje s slavo mnoge pahne \u010dez rob \u2013 tako ali druga\u010de. Vedno je lepo opaziti, \u010de je nekdo, ki sedi na vrhu sveta, iskreno prizemljen in skromen. Vsak od nas je za\u010del kot \u00bbtip s kitaro\u00ab \u2013 doma (sam, zunaj), v dru\u017ebi: na pla\u017ei, ob Ljubljanici, na ne\u0161tetih \u017eurih. Preden stopi\u0161 na dejanski oder, je oder prakti\u010dno vsako mesto, kamor se lahko usede\u0161 in si \u00bbtip s kitaro\u00ab. Tisti nepozaben trenutek, ko ti po\u010di prva struna in si re\u010de\u0161, saj ta ni tako pomembna. Potem po\u010di \u0161e druga in vse skupaj \u017ee malo druga\u010de zveni. Ko po\u010di tretja in se ti tudi te ne da zamenjati, saj ti bo to zagotovo ubilo trenutni navdih, pa ti minimalisti\u010dni zvok postane \u017ee v\u0161e\u010d in kar nadaljuje\u0161. Kar pa je spet \u017ee druga zgodba. Ta \u00bbtip s kitaro\u00ab je \u0161e rahlo nesamozavesten in ranljiv, a zato ponavadi tudi toliko bolj pristen. Ta \u00bbtip s kitaro\u00ab je \u0161e rahlo naiven, a na prikupen na\u010din \u2013 igra zato, ker ho\u010de, ker to potrebuje, ne zato, ker mora in ker to potrebuje nekdo drug. Razlika med tipom s kitaro na ulici in tipom s kitaro na odru Woodstocka je v\u010dasih le nekaj sto tiso\u010d poslu\u0161alcev.<\/p>\n

Ljudje ima to obsesijo, da ho<\/i><\/b>\u010d<\/i><\/b>ejo, da si tak\u0161en, kot si bil leta 1969. Ho<\/i><\/b>\u010d<\/i><\/b>ejo, da si tak, ker v nasprotnem primeru gre njihova mladost s tabo, kar je zelo sebi<\/i><\/b>\u010d<\/i><\/b>no, vendar hkrati razumljivo.\u00a0(Mick Jagger)<\/i><\/b><\/p>\n

Sindrom Petra Pana ni zgolj krivda glasbenikov, temve\u010d tudi poslu\u0161alcev in njihovih pri\u010dakovanj, ki jih imajo do svojih idolov. Gre za vzajemno pitje iz vodnjaka ve\u010dne mladosti. Podobam teh najstnikov, ujetih v telesa star\u010dkov, je dovoljena zgolj nagubana ko\u017ea, ne pa tudi pivski trebuh, ple\u0161a in vo\u017enja na avtobusu z upokojensko vozovnico. Ljudem je te\u017eko gledati svojega idola, kako se stara. Neko\u010d sem v enem od slovenskih dnevnih \u010dasopisov prav pod sliko Micka Jaggerja zasledil podpis: \u00bbNi\u010d ve\u010d mlad in lep\u00ab. Kruta. Pri zvezdnikih njegovega kova pa cenim to, da nikoli ni \u0161el pod no\u017e \u2013 ni retu\u0161iral svojega od \u010dasa povo\u017eenega obraza, kar mu daje karakter. Njegova goflja je zemljevid vseh neprespanih, prekrokanih no\u010di in \u0161koda bi jo bilo plastificirati zgolj zaradi nostalgikov, ki ne morejo v korak s \u010dasom. Brez\u010dasna ostaja samo (njegova\/njihova) glasba.<\/p>\n

Rokenrol \u2013 glasba za od vratu navzdol.\u00a0(Keith Richards)<\/i><\/b><\/p>\n

Glasba ni matematika in glasba ni \u0161port. Glasba je ob\u010dutek. In (ob)\u010duti se od pasu navzdol. Razmi\u0161ljanje je v napoto – glava je ovira, ker s svojo te\u017enjo po predal\u010dkanju in opisovanju omejuje. Zvok elektri\u010dne kitare lahko prebudi tiste najbolj pristne ob\u010dutke, pa najsi bodo v srcu ali v medno\u017eju. Rokenrol je dotik, ljubezen, seks, ples in vse vmes. Urbana legenda pravi, da so Iggyja Popa kot najstnika \u00bbzdravili\u00ab z elektro\u0161oki, a edina posledica oziroma u\u010dinek je bil ta, da se mu je zme\u0161alo vedno, ko je zasli\u0161al elektri\u010dno kitaro. \u017de kitara sama je simbol telesa \u2013 \u017eenskega, \u010de ho\u010dete \u2013 in\/ali pa fali\u010dni simbol, soliranje pa dostikrat primerjajo z onaniranjem.<\/p>\n

Njihov zvok nam ni v\u0161e\u010d in kitarska glasba je v zatonu. (Zalo\u017eba Decca v odgovor na Beatle, 1962)<\/i><\/b><\/p>\n

Najbr\u017e najslab\u0161a odlo\u010ditev in presoja v zgodovini popularne glasbe. Zalo\u017eba Decca je iz rok izpustila najdonosnej\u0161o skupino \u0161estdesetih let, ker je menila, da iz njih ni\u010d ne bo, oziroma, da niso tr\u017eni, kar le dokazuje, da ne gre vedno verjeti glasbenim zalo\u017ebam, ker te ne narekujejo trendov. Pri Decca Records so napako sicer sku\u0161ali popraviti, ko so le leto dni kasneje podpisali \u0161e bolj kitarsko skupino The Rolling Stones, ki je bila nato skozi celotno desetletje najhuj\u0161i konkurent prav liverpoolski \u010detverici. Ena napa\u010dna odlo\u010ditev te v glasbi, kot povsod drugod, lahko stane kariere \u2013 \u0161e posebej, \u010de se ti ponudi edinstvena prilo\u017enost na pravem kraju ob pravem \u010dasu in je ne zna\u0161 zagrabiti. Malokdo dobi \u0161e kak\u0161no. Treba je imeti odprte o\u010di in \u0161e bolj odprta u\u0161esa.<\/p>\n

Mislim, da nih\u010de od nas ni\u010desar ne krade, vsi si samo sposojamo. (B.B. King)<\/i><\/b><\/p>\n

Kot je \u017ee ugotovil Keith Richards, je edina prava pesem tista, ki sta jo napisala Adam in Eva, vse ostale pa so bolj ali manj variacije na isto temo. To pravzaprav povzame to, kar je hotel povedati tudi legendarni bluesman B.B. King. O zaporedju istih akordov v pop glasbi se nor\u010dujejo \u0161tevilni komedijanti. A prav to pa je tudi lepota vsega tega – kako lahko iz treh istih zaporednih akordov nastane toliko razli\u010dnih pesmi. To je to, kar bi \u0161tel pod \u00bbizposojo\u00ab, kraja oziroma plagiatorstvo pa je nekaj drugega, a to je \u017ee povsem druga tema, ki jo je \u2013 \u0161e posebej v Sloveniji \u2013 te\u017eko za\u010deti brez dvigovanja tone prahu, ki je bil pometen pod preproge nekaterih doma\u010dih glasbenikov. Pri bluesu gre pa tako ali tako v osnovi za standard, ki se ponavlja, katerega \u010dar <\/b>je to, da se ponavlja in da so si napevi, ritem in kitarski rifi podobni \u2013 da v\u010dasih, dokler ne zasli\u0161i\u0161 vokala, pravzaprav \u0161e ne ve\u0161 za kateri komad gre. Blues je ena dolga, neskon\u010dna pesem (izposojena, \u010de \u017eelite), ki se je nikoli ne naveli\u010da\u0161. No, vsaj jaz se je ne.<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

z Izakom Ko\u0161irjem<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":7389,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-7388","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7388","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7388"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7388\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7392,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7388\/revisions\/7392"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/7389"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7388"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7388"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7388"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}