{"id":7421,"date":"2013-10-21T08:00:24","date_gmt":"2013-10-21T06:00:24","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=7421"},"modified":"2013-10-19T18:54:14","modified_gmt":"2013-10-19T16:54:14","slug":"plosca-randy-travis-the-influence-vol-1-the-man-i-am-warner-brothers-2013","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=7421","title":{"rendered":"PLO\u0160\u010cA: Randy Travis – The Influence, Vol. 1 \/ The Man I Am (Warner Brothers, 2013)"},"content":{"rendered":"

\"randy_travis_influence\"<\/a><\/p>\n

<\/p>\n

Albumi, na katerih se izvajalci in avtorji poklanjajo svojim vzornikom, so v svetu popularne glasbe vse prej kot redkost. Nekateri izmed njih, \u010de se ta hip omejimo samo na zvrst country glasbe, so precej vplivni in komercialno uspe\u0161ni, denimo Same Train \u2013 A Different Time<\/em> (1969) ali To Lefty From Willie <\/em>(1977). Gre za albuma, na katerih Merle Haggard in Willie Nelson na svoj na\u010din izvajata pesmi Jimmieja Rodgersa in Leftyja Frizzella. Haggard je leto za izidom \u00bbRodgersovega\u00ab albuma izdal \u0161e poklon Bobu Willsu, ki je bil prav tako komercialno uspe\u0161en, Willie Nelson pa se je leta 2006 denimo poklonil Cindy Walker, ki je podpisala nekatere klasi\u010dne skladbe countryja, denimo When My Blue Moon Turns To Gold Again<\/em>, Cherokee Maiden<\/em> in You Don’t Know Me<\/em>, prista\u0161i pop in rock glasbe pa jo br\u017e\u010das poznate tudi po dveh skladbah, ki ju je pel Roy Orbison \u2013 Dream Baby<\/em> in Shahdaroba<\/em>. Haggard je vajo ponovil leta 2001 s plo\u0161\u010do Roots Vol. 1, Nelson pa je tudi ves \u010das snemal glasbo drugih izvajalcev, denimo jazzovske, bluesovske in pop standarde (Milkcow Blues<\/em>, American Classic<\/em>, Let’s Face The Music And Dance<\/em>).<\/p>\n

Sodobni \u010dasi in njihova instantnost prina\u0161ata s seboj tudi oziranje po koreninah in tako vedno ve\u010d izvajalcev izdaja albume z glasbo, ki jih je navdihovala za lastne kariere. Ker mladi mislijo, da je country glasba tisto, kar izvajata Taylor Swift in Miley Cyrus, je dobro, da se p\u00f3zna srednja generacija izvajalcev ne da in opominja na \u017ee omenjene korenine. Leta 2007 je tako Dwight Yoakam izdal odmeven album s skladbami Bucka Owensa, letos pa smo dobili kar dve podobni zbirki \u2013 izdala sta ju Vince Gill in Randy Travis. Obe sta tesno povezani z bakersfieldskim zvokom country glasbe, torej z glasbo Bucka Owensa, Merla Haggarda, Tommyja Collinsa in \u0161e koga. Gill je plo\u0161\u010do celo naslovil Bakersfield, medtem ko Travis ni prezrl nashvillskega pola iste zgodbe.<\/p>\n

Randy Travis se je na sceni pojavil v osemdesetih in \u010deravno je kariero, zlasti v zgodnjih devetdesetih, precej umerjal v cajtgajstovsko countryjevsko produkcijo solzavih pop-countryjevskih balad (Forever And Ever Amen<\/em><\/a>), je na\u010deloma vedno bil prista\u0161 honkytonkovskega zvoka in posledi\u010dno tovrstnega nashvillskega in bakersfieldskega odseka (On The Other Hand<\/em>)<\/a>. V povezavi s prvim govorimo denimo o Georgeu Jonesu in Ernestu Tubbu, z drugim pa, vsaj pri Travisu, zlasti o Merlu Haggardu. Jones in Haggard sta rde\u010da nit pri\u010dujo\u010de plo\u0161\u010de, ki je po desetih letih, odkar je Travis izdal album nabo\u017ene glasbe (z bluegrassovskim pridihom), njegova najvidnej\u0161a izdaja, na splo\u0161no pa sodi med njegove najbolj\u0161e.<\/p>\n

Travisov glas je bil vedno me\u0161anica Frizzella, Haggarda in Jonesa, z leti pa je, tudi zahvaljujo\u010d lastnikovemu precej legendarnemu \u017eivljenjskemu slogu, pridobil na verodostojnosti. Ta je tudi najve\u010dja odlika albuma. Glasbeno se Travis ni preve\u010d odmaknil od izvirnikov, le da so nekatere skladbe posodobljene s klasi\u010dnim travisovskim zvokom, ki ga je ves \u010das uporabljal na plo\u0161\u010dah, torej sodobni honky tonk (v\u010dasih ga je bolj zabeljeval s sodobnej\u0161imi produkcijskimi prijemi), kot ga denimo prakticira George Strait.<\/p>\n

Na Travisa niso vplivali zgolj bakersfieldsko-nashvillski veljaki, pa\u010d pa tudi afroameri\u0161ka glasba, kar je dokazal \u017ee pred leti s predelavo balade Brooka Bentona It’s Just A Matter Of Time<\/em>. Tudi na pri\u010dujo\u010di plo\u0161\u010di sre\u010damo Big Butter And Egg Man<\/em><\/a>, staro jazzovsko skladbo o velikem zapravljivcu, ki jo je glasbeni producent Percy Venable leta 1926 napisal za Louisa Armstronga in pevko May Alix, vrh tega pa \u0161e Pennies From Heaven<\/em>. V filmu sta nastopila tako Armstrong kot Bing Crosby, kar pomeni, da Travisove korenine v \u0161irino merijo precej ve\u010d, kot se zdi na prvi pogled. Armstrongova navezava je \u0161e v eni skladbi, Trouble In Mind<\/em>, vendar se zdi, da je Travis to skladbo sli\u0161al pri teka\u0161kem kralju western-swinga Bobu Willsu, ki pa je bil tako ali tako tesno povezan s svetom jazza.<\/p>\n

Plo\u0161\u010da se sicer za\u010dne s predelavo Haggardove Someday We’ll Look Back<\/em>, sledi ji \u017ee omenjeni Big Butter<\/em>, nakar je na vrsti \u0161e ena Haggardova What Have You Got Planned Tonight Diana<\/em>, ena njegovih najlep\u0161ih balad, ki jih ni sam napisal. Travisu se pri tej pesmi zares ni bilo treba preve\u010d truditi. Bil je rojen za tovrstne pesmi in zlahka je ustvaril br\u017e\u010das najbolj\u0161o predelavo na plo\u0161\u010di. Tudi Ever Changing Woman<\/em> je s Haggardovega repertoarja, takisto I’m Always On A Mountain When I Fall<\/em>. Barve Ernesta Tubba so zastopane s skladbo Thanks A Lot<\/em>, ki jo je pozneje uspe\u0161no izvajal tudi Hank Williams Jr., Why Baby Why<\/em> pa je bila prva velika uspe\u0161nica Georgea Jonesa davnega leta 1955.<\/p>\n

Lefty Frizzell je avtor in izvajalec, ki je na Travisov vokalni slog posredno (preko Haggarda) br\u017e\u010das najbolj vplival. Povezan je tako z Nashvillom kot z Bakersfieldom, Travis pa je za plo\u0161\u010do izbral njegovo zadnjo res veliko uspe\u0161nico, Saginaw Michigan<\/em>, ki jo je Frizzell posnel jeseni 1963. Na tem mestu gre \u017ee nekako zaslutiti, da se bo Travis tako ali druga\u010de navezal tudi na izro\u010dilo \u00bbizob\u010denskega\u00ab countryja, in res sre\u010damo skladbo Waylona Jenningsa in Billyja Joeja Shaverja You Asked Me To<\/a><\/em>. Leta 1975 jo je na album Promised Land<\/em> uvrstil tudi Elvis Presley, posnel pa \u017ee leta 1973. \u010cisto na koncu Travis s skladbo Tonight I’m Playing Possum<\/em><\/a> (v njej sodeluje tudi countryjevski glasbenik mlaj\u0161e generacije Joe Nichols, ki redno izvaja Haggardove pesmi, sodeloval pa je tudi z Georgeom Jonesom), lepo zaklju\u010di krog svojih countryjevskih vplivov. Spomin na Georgea Jonesa (njegov vzdevek je bil The Possum) je tolikanj bolj pomenljiv, saj je Jones preminil konec aprila letos.<\/p>\n

\u010ceravno je Randy Travis zadnjih nekaj let bolj kot z glasbo medije polnil s temi ali onimi izpadi in te\u017eavami, ki jih je imel, je pri\u010dujo\u010di album dokaz, da njegova glasbena mo\u010d ne usiha.<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Poklon vzornikom<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":7422,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-7421","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7421","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7421"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7421\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7424,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7421\/revisions\/7424"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/7422"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7421"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7421"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7421"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}