{"id":7434,"date":"2017-11-26T18:30:03","date_gmt":"2017-11-26T17:30:03","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=7434"},"modified":"2017-11-26T18:29:21","modified_gmt":"2017-11-26T17:29:21","slug":"tony-mitchell-25-let-the-necks","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=7434","title":{"rendered":"Tony Mitchell* : 25 let The Necks"},"content":{"rendered":"

\"2_the_necks0260\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Kratka uvodna. Besedilo avstralskega sociologa in prou\u010devalca popularnih godb Tonyja Mitchella smo \u017ee za prvo objavo v NM precej skraj\u0161ali. A njegova poanta je razvidna. Povod za ponovno objavo je na dlani. V te kraje se bodo spet pritihotapili trije, da zgrabijo za vrat – The Necks. Changing same<\/em>, kakor je svoje dni za afroameri\u0161ke godbe v svojem bojevitem obdobju napisal \u010drnski pisec LeRoi Jones alias Amiri Baraka. Mitchellova izposoja termina se zdi za trio The Necks ustrezna, predvsem ker se ubada z recepcijo tria v ZDA in \u0161ir\u0161e. (I\u010doV.)<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Isto, ki se spreminja?<\/strong><\/p>\n

\u010ceprav je izraz \u00bbspreminjajo\u010da se istost\u00ab leta 1968 prevzel Leroi Jones (1968) in z njim ozna\u010dil tedanji rhythm and blues in novo \u010drnsko glasbo, ga lahko plodno uporabimo v zvezi z glasbo improvizatorskega tria The Necks iz Sydneya, ki je leta 2012 obstajal \u017ee 25 let, imel nekaj turnej po Evropi in ZDA in izdal 16 albumov, vklju\u010dno s prvim Sex<\/em> leta 1989. Trije glasbeniki nastop \u2013 njihova politika je, da ne vadijo \u2013 za\u010dnejo s ti\u0161ino, umerijo akustiko prostora in potem, ko eden izmed njih iniciira pulz, mu druga dva po\u010dasi sledita. Komad, ki nastaja, pogosto raste po\u010dasi do crescenda in se razre\u0161i skozi uga\u0161anje, ki temelji na vzajemnem strinjanju, ki je prej instiktivno in sli\u0161no kakor pa posledica vizualnih znamenj ali vidnih interakcij med glasbeniki. Jazzovski kritik John Clare iz Sydneya je takole povzel zgodnji nastop skupine konec osemdesetih let v Old Darlington School v prostorih Univerze v Sidneyu:<\/p>\n

Poslu\u0161alci in glasbeniki so videti uro\u010deni. Edina dinami\u010dna sestavina je glasba, ki se razpira kakor film o po\u010dasnem zorenju rastlin. Dolgo\u010dasno? Popolnoma o\u010darljivo … povr\u0161ina je videti stati\u010dna, toda vzorci basa in bobnov do\u017eivljajo subtilne preobrazbe … Vse se stopnjuje skoraj nezaznavno, dokler trio ne zabrni kot dinamo, napolni prostor z zvenenjem alikvotnih tonov. … Uvajajo improvizacijo, v kateri zgradijo nespremenljivi hipnoti\u010dni ritem, kar je edini predvidljivi element. Gre za vrsto jazzovskega minimalizma (Clare 1995: 192).<\/p>\n

Od takrat se v njihovem \u017eivem nastopu ni spremenilo ni\u010d, toda nikoli ne odigrajo enakega nastopa. Skoraj povsod jih slavijo pisci, kakor je znani britanski romanopisec in jazzovski kritik Geoff Dyer (\u00bbeden najbolj\u0161ih bendov na svetu\u00ab [2007], in Guardianov kritik John Walters (\u00bbena najbolj nenavadnih skupin na planetu\u00ab [2002]).<\/p>\n

Toda na njihovi prvi turneji po ZDA leta 2009 so igrali v Chicagu in Sydney Improvised Music Association (SIMA) je pri Johnu Litweilerju naro\u010dila recenzijo nastopa. Litweiler je direktor Chica\u0161kega jazzovskega in\u0161tituta, redni pisec za ameri\u0161ko jazzovsko revijo Down Beat od leta 1968 in avtor knjig Ornette Coleman: A Harmolodic Life<\/em> (1933) in The Freedom Pinciple: Jazz After 1957<\/em> (1984), ugledne \u0161tudije free jazza v ZDA od leta 1958 naprej. Druga knjiga vsebuje poglavja o Colemanu, Ericu Dolphyju, Johnu Coltranu, Milesu Davisu, Sun Raju, Cecilu Taylorju, Albertu Aylerju in drugih, pa tudi eno poglavje o free jazzu v Evropi in free jazzu pred letom 1980 v ZDA. Vse je bilo videti kot pomembno sre\u010danje \u2013 vidni poznavalec free jazza bo ocenjeval jazzovski trio, ki prihaja (\u010deprav obstaja 20 let) in je bil dele\u017een navdu\u0161enih kritik v Britaniji in Evropi, zdaj pa je pripravljen za zavzetje Amerike. Toda Litweiler, ognjeviti zagovornik afri\u0161koameri\u0161kega free jazza petdesetih in \u0161estdesetih let, o\u010ditno ni imel \u010dasa za te povzpetni\u0161ke bele Avstralce. V oceni, ki je bila objavljena na spletni strani zdru\u017eenja SIMA, je takole opisal glasbo The Necks:<\/p>\n

To, kar po\u010dnejo, je improvizacija na enem akordu. Improvizirajo iz preprostih obrazcev, ki jih neprestano obra\u010dajo, obrazcev, ki so zelo po\u010dasni in se drobno spreminjajo, gibljejo, preobra\u017eajo. \u010cez to improvizacijsko spremljavo ni melodi\u010dne linije, nobene vodilne razvojne smeri. Kon\u010dni u\u010dinek je podoben zelo dolgim uvodom v dogodke, ki se nikoli ne pripetijo. Leni recenzenti, kot sem jaz, radi pi\u0161emo o skupinah, kot je The Necks, ker njihovo glasbo z lahkoto opi\u0161emo in ker je njihovo izhodi\u0161\u010de koncept, ki bi ga lahko celo imeli (ali pa zmotno dojeli) za razvojno pomembnega (Litweiler, 2009).<\/p>\n

Zatem je nadaljeval z iz\u010drpnim pregledom prvih tridesetih minut glasbe z natan\u010dnim opisom novih razvojnih faz in dodal: \u00bbKakor me je opozoril prijatelj, bi bila dobra spremljava za filmsko sceno zasledovanja\u00ab. Nato je za The Necks rekel, da ga spominjajo \u00bbna skupine ad hoc, v katerih tolkaci ure in ure igrajo na konge, bonge in druge bobne v obalni kolibi na 63. cesti v Chicagu vsak poletni ve\u010der\u00ab (Litweiler 2009). Zaklju\u010dil je takole:<\/p>\n

Abrahams, Swanton in Buck morda prihajajo iz svetov jazza, popa in klasi\u010dne glasbe, toda usedline, ki jih vna\u0161ajo v The Necks, so odrezane od teh tradicij. V dana\u0161nji glasbi, v njihovih intelektualnih virih, ki so jih zavestno izbrali, in v njihovi manipulacijami z emocijo so The Necks toliko dekadentni kakor opona\u0161alci Elvisa ali najstni\u0161ki posnemovalci Charlieja Parkerja. In tudi toliko zabavni (Litweiler, 2009).<\/p>\n

Na te \u017ealjive in omalova\u017eujo\u010de komentarje se je odzval basis Lloyd Swanton, ki je svoj odgovor tudi objavil na spletni strani SIMA. Za\u010del je takole:<\/p>\n

Pravzaprav mi ni jasno, kako naj jemljem Johna Litweilerja in njegov opis samega sebe kot \u00bblenega recenzenta\u00ab. Morda gre za la\u017eno skromnost, s katero se je vnaprej zavaroval. Mogo\u010de pa je bil povsem iskren, kar moramo razumeti kot priznanje, da je bila njegova recenzija nespo\u0161tljiva, narejena z levo roko, kar slutim, da je bila (Swanton 2009).<\/p>\n

Zatem je v Litweilerjevi nadrobni oceni glasbe prepoznal:<\/p>\n

… mo\u010dan pridih vnaprej izdelane sodbe, kakor da bi v mislih sovra\u017eil koncert, \u0161e preden je pri\u0161el nanj. … Neumestno je misliti, da bo nekdo objektivno ovrednotil kateri koli koncert, \u010de pa hkrati sku\u0161a razsuti vsako posami\u010dno glasbeno potezo (Swanton 2009).<\/p>\n

Zatem je izrazil mnenje, da bi bilo deset minut brskanja po internetu zadosti za napotilo k temu, kak\u0161no glasbo delajo The Necks in kak\u0161en je njihov odnos do \u010dasovnosti\/poteka glasbe, in pristavil, \u00bbne mislim, da sem bil edini bralec, ki je dobil ob\u010dutek, da je Litweiler ubral to pot zato, da bi na\u0161e po\u010detje prikazal kot nekaj trivialnega.\u00ab Ko komentira mnenje o \u00bbad hoc skupini bobnarjev\u00ab, je Swanton zafrkljiv:<\/p>\n

O, groza! Nehal sem \u0161teti intervjuje, kjer sem za na\u0161o glasbo trdil, da ni tako dale\u010d od horde hipijev, ki se grejo \u00bbjamming\u00ab na zabavi v zadnji sobi. Nekaj \u010dasa jih poslu\u0161a\u0161, odtava\u0161 ven in ko se vrne\u0161, so \u0161e vedno v isti \u0161timungi, ki pa se je prelevila v nekaj drugega (Swanton, 2009).<\/p>\n

Swanton je nadaljeval: \u00bbLitweiler je pravilno razbral \u0161tevilne elemente, iz katerih je sestavljena na\u0161a glasba; preprosto pa ne zna ali no\u010de priznati, da se v njej dogaja nekaj dobrega.\u00ab Omenja druge naklonjene ocene njihove glasbe v ZDA, stoje\u010de ovacije, ki jih je skupina do\u017eivela na chica\u0161kem koncertu in mno\u017eico, ki je \u010dakala v vrsti za nakup njihovih CD-jev. Sklenil je takole:<\/p>\n

Odlo\u010dno trdim, da si nikoli nismo prizadevali za dekadenco v glasbi. Trdim tudi, da je igranje v The Necks najve\u010dja nagrada in izpolnitev na\u010dina muziciranja v mojem \u017eivljenju. Litweiler lahko re\u010de, kar ho\u010de, ob njej je ostal hladen, toda tam je bilo februarja na stotine drugih Ameri\u010danov, tudi ob drugih prilo\u017enostih, ki so \u010dutili druga\u010de. In tudi oni so bili popla\u010dani za koncert (Swanton 2009).<\/p>\n

Swanton je iz\u010drpno seciral Litweilerjevo recenzijo, vendar na njegov dopis chica\u0161ki kritik ni odgovoril. Toda Necks so v kar dobri dru\u017ebi. Litweiler v knjigi The Freedom Principle<\/em> v odlomku, ki so ga veliko kritizirali drugi jazzovski kritiki, uni\u010dujo\u010de opisuje znanega jazzovskega pianista Keitha Jarretta:<\/p>\n

Najbolj o\u010ditne manifestacije gole senzacije so v Jarrettovi glasbi dolgi ostinati in njegovo avtoeroti\u010dno stokanje, vzdihljaji, godrnjanje in je\u010danje, ko se med igranjem odlepi s stola, da bi svoj pelvis pritisnil ob tipke. … Njegov beg v senzacijo, ne glede ali gre za njegovo ali bo\u017ejo voljo, je znana in osrednja izbira generacije \u00bbJaz\u00ab pri begu v sebstvo. … V zadnjem desetletju so bili njegov glavni medij solo koncerti; vsi gojenci glasbenih konzervatorijev, ki v svojih vadbenih prostorih improvizirajo glasbo v slogih razli\u010dnih skladateljev, Jarrettove solo metode dobro poznajo … patos je pasivna emocija v poslu\u0161alcu, ne v pianistu, ki se poigrava s svojim nenasitnim hlastanjem po ekstazi (Litweiler 1984: 234-35).<\/p>\n

Tule je o\u010diten Litweilerjev odpor do vplivov klasi\u010dne glasbe v jazzu, toda, dovolj \u010dudno, prej poveli\u010duje glasbo enega svojih herojev, Alberta Aylerja, kot \u00bbblazno prizadevanje za ekstazo, prizadevanje, ki je implicitno navzo\u010de v samih izvorih glasbe, preden je \u010dlove\u0161tvo odkrilo najbolj preproste na\u010dine organizacije zvoka\u00ab (Litweiler 1984: 160).<\/p>\n

Kri\u017ei\u0161\u010da<\/strong><\/p>\n

Poudariti velja, da The Necks te\u017eko ozna\u010dimo za \u00bbgojence konzervatorija\u00ab, \u010deprav je Tony Buck diplomiral na konzervatoriju v Sydneyu, kjer je en semester prebil tudi Chris Abrahams, saj je vsak \u010dlan skupine zbral upo\u0161tevanja vreden pedigre in igral v zelo raznoli\u010dnih kontekstih. Njihov razpon sega od improvizatorske \u00bbEchtzeitmusik\u00ab scene v Berlinu (Buck in nedavno tega tudi Abrahams), do \u00bbstraight ahead\u00ab bebopa, kakr\u0161nega je igrala skupina Bernieja McGanna (Swanton), \u00bbworld music\u00ab (Swantonova skupina The Catholics) in rocka: Swanton je muziciral z Mighty Reapers, Stephenom Cummingsom in Wendy Mathews, igral pa je tudi improvizirane solo koncerte na kontrabasu. Pojavil se je na ve\u010d kot 90-ih albumih in prejel avstralsko nagrado za jazz in blues, kjer so ga trikrat izbrali za najbolj\u0161ega basista. Abrahams je bil na turneji z bendom Midnight Oil in je igral z rockerji, kot so Sparklers, Laughing Clowns, Church in Whitlams, povezan pa je bil tudi z avstralsko eksperimentalno zalo\u017ebo Room 40, ki jo je vodil Lawrence English. Ravno tako je bil vodja lastnega eksperimentalnega jazzovskega tria Roil, ki je izdal dva albuma. Buck je v za\u010detku devetdesetih let skupaj z Otomom Yoshihidejem osnoval skupino Peril, snemal je s \u0161tevilnimi glasbenimi eksperimentatorji iz Evrope in ZDA (na primer z Magdo Mayas, Axlom D\u00f6rnerjem, Johnom Zornom in Leejem Renaldom. Abrahams in Swanton sta ustanovila jazzovsko skupino Benders, ki je temeljila na izrazu \u0161estdesetih let. Izdala sta tri albume med leti 1982 in 1985.<\/p>\n

Avstralski jazzovski kritik John Whiteoak, avtor knjige Playing Ad Lib: Improvisatory Music in Australia 1836-1970<\/em>, brezmejno hvali The Necks. V zborniku Sounds of Then, Sounds of Now<\/em> zapi\u0161e:<\/p>\n

Lahko bi trdili, da so The Necks kot skupina zapustili jazz, da bi dosegli \u017eeleno improvizacijsko svobodo. Toda to ni povsem to\u010dno. Avstralska jazzovska skupnost vsakemu \u010dlanu posebej in kolektivu pripisuje status uglednih jazzovskih glasbenikov in njihova glasba ima zna\u010dilnosti, ki so povezane z zgodnjimi koreninami jazza, \u010detudi so zelo abstraktne. Te zajemajo kolektivni pristop k improviziranju, poudarjeno pametno recikliranje motivov (bistvo in\u0161trumentalne bluesovske improvizacije), zna\u010dilen plesni zagon in trenutke resni\u010dne ekstati\u010dne intenzivnosti (kljub vplivom minimalizma v njihovem improviziranju), za katere je videti, da obujajo \u00bbvra\u010danje h koreninam\u00ab free jazza Johna Coltrana, Sandersa in drugih. …V nekem smislu je glasba The Necks eden vrhuncev dana\u0161njega jazzovskega izraza (Whiteoak 2009: 58).<\/p>\n

Whiteoak o\u010ditno sli\u0161i freejazzovske vplive v glasbi The Necks, za katere je Litweiler v svojem doktrinarnem vztrajanju pri istih tradicijah iz ZDA gluh. Whiteoak drugje spomni na percepcijo, da je avstralska jazzovska tradicija preve\u010d premo\u010drtna in se je zato odpirala \u00bbvplivom, kakor so \u010drnski avantgardni jazz, world music, avantgardni rock, nova muzika in elektronika\u00ab (ibid.).<\/p>\n

Glavni problem v Litweilerjevi recenziji je ameri\u0161ko hegemonsko gospostvo jazza in pisanja o jazzu in stalna podmena, da je jazz v drugih delih sveta le bledi posnetek mojstrov in vzorcev iz ZDA. V knjigi Jazz: The Australian Accent<\/em> John Shand trdi:<\/p>\n

Kljub sovra\u017enemu okolju na \u0161tevilnih ravneh je Avstralija postala ustvarjalno sredi\u0161\u010de, ki ga lahko primerjamo s skandinavskimi in drugimi zahodnimi dr\u017eavami zahodne Evrope, saj so te dr\u017eave v zadnjih treh desetletjih zamajale superiorni status New Yorka (Shand 2009: 1-2).<\/p>\n

Shand zatem nadaljuje in navaja avstralskega pianista Mika Nocka, ki je pred vrnitvijo v Avstralijo sredi osemdesetih let 25 let igral v ZDA:<\/p>\n

V ZDA ljudem lahko predpi\u0161ejo: \u00bbTo se tako dela.\u00ab Pri nas pa re\u010demo: \u00bbTo lahko naredim.\u00ab V tem je nekaj nespo\u0161tljivosti, ki pa omogo\u010da iskanje samosvoje poti. \u010ce primerjamo velikost Avstralije z velikostjo ZDA, celo Anglije, vseeno opazimo, da se je Avstralija povzdignila nad povpre\u010dje. Sli\u0161im ogromno novih dobrih stvari in Avstralija se \u010dedalje bolje dr\u017ei v mednarodnem merilu. Zaradi okolja, kjer igrajo, glasbeniki po\u010dnejo to, kar pa\u010d po\u010dnejo. Samo poglejte The Necks ali The Catholics, takih skupin drugje ni (cit. v Shand 2009: 2).<\/p>\n

Pomanjkanje prave jazzovske tradicije v Avstraliji se lahko izka\u017ee za prednost, kar je priznal trobentar Phil Slater, doma iz Sydneya. Swanton pa dodaja:<\/p>\n

Nekaj ljudi pri nas je dovolj pametnih, da so dojeli, da ni velike jazzovske tradicije, ki bi se ji morali venomer klanjati. Rad imam \u010drnsko jazzovsko tradicijo, toda niti najmanj me ne vznemirja misel o doseganju slogovne avtenti\u010dnosti.<\/p>\n

Tak\u0161ne pojme, kakor je \u00bbslogovna avtenti\u010dnost\u00ab, so v ZDA podvrgli okornemu ortodoksnemu stali\u0161\u010du, za katerega je zna\u010dilno vztrajanje pri tradicionalnih na\u010delih, ki jih predstavlja 19-urna televizijska serija Jazz<\/em> (2001) Wyntona Marsalisa in Kena Burnsa. Popolnoma sta ob\u0161la jazzovske glasbenike, ki niso iz ZDA. The Necks niso tako oddaljeni od teh tradicij, kakor je videti na prvi pogled.<\/p>\n

\/op. sledi obse\u017een, zelo zanimiv in informativen intervju Tonyja Mitchella s \u010dlanoma The Necks, Chrisom Abrahamsom in Lloydom Swantonom o Litweilerjevemu zapisu in Swantonovemu odgovorou, o posebnosti in izolaciji Avstralije, ki je pogojevala druga\u010dnost glasbene prakse in izraza The Necks. Tule ga izpu\u0161\u010damo.\/
\n<\/em><\/p>\n

Sklep<\/strong><\/p>\n

Richard Williams je v The Blue Moment<\/em>, kjer analizira vpliv albuma Milesa Davisa Kind of Blue<\/em>, zapisal:<\/p>\n

Dana\u0161nji svet je poln zanimive glasbe, precej bolj kot leta 1959. In mislim, da je med glasbo, ki bi jo petdeset let po Kind of Blue<\/em> te\u017eko pogre\u0161al, tista The Necks, avstralskega tria, ki deluje od konca osemdesetih let. Je klavirski trio, ampak ne tak\u0161en, ki ste ga \u017ee sli\u0161ali, \u010deprav ima eden njihovih albumov (do leta 2008 so jih posneli 14) naslov Piano Bass Drums<\/em>. Harmonije so bodisi stati\u010dne ali pa jih modulirajo zelo po\u010dasi, vanje so zaprli gibanje, zelo malo je razvoja melodije v konvencionalnem pomenu. Ja, zaradi tak\u0161ne strogosti se improvizacije Keitha Jarretta sli\u0161ijo kot resum\u00e9 tedenske lestvice Top 20. Poslu\u0161alec se mora prilagoditi. Toda ti glasbeniki imajo dar za izbor motivov, zaradi \u010desar jih \u017eeli\u0161 poslu\u0161ati, in za njihov razvoj, ki ustvarja napetost tle\u010dega ognja. Sre\u010dajo se nekajkrat na leto v Avstraliji za ob\u010dasno turnejo v tujini in za snemanje studijskih albumov. Za to je skupina, ki ji vse bolj vdano sledijo po svetu, dobila \u0161tevilna priznanja. Dedi\u0161\u010dina Kind of Blue<\/em> je o\u010ditna v lahkotnosti, s katero The Necks izkori\u0161\u010dajo prostore, ki so se v vseh letih odprli zanje: prostore harmonije, ritma in melodije, a tudi prostore mi\u0161ljenja (Williams 2009: 271-4).<\/p>\n

To je krepak protistrup za Litweilerjeve komentarje, \u010deprav tudi Williams ni naklonjen Keithu Jarrettu. Vendar, \u010de The Necks izvabijo tako naklonjenost iz britanskih jazzovskih kritikov, zagotovo po\u010dnejo nekaj \u00bbavtenti\u010dnega\u00ab. In ironija je, da je to nekaj, kar jih neposredno povezuje z ameri\u0161kimi jazzovskimi tradicijami.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Literatura:<\/p>\n

Burns, Ken. 2001. Jazz. The Story of American Music. PBS Home Video DVD.
\nClare, John. 1995. Bodgie Dada and the Cult of Cool. University of New South Wales Press.
\nDyer, Geoff. 2007. \u00bbLiving with music. A Playlist.\u00ab New York Times, 18. julij.
\nJones, Leroi. 1968. Black Music. New York: Da Capo Press.
\nLitweiler, John. 2009. \u00bbThe Necks in North America\u00ab. SIMA.
\nShand, John. 2009. Jazz: The Australian Accent. Sydney: UNSW Press.
\nSwanton, Lloyd. 2009. \u00bbLloyd Wanton Replies to John Litweiler\u00ab. SIMA.
\nWalters, John L. 2002. \u00bbEureka!\u00ab. The Guardian, 29. november.
\nWhiteoak, John. 1999. Playing Ad Lib: Improvisatory Music in Australia 1836-1970. Sydney: Currency Press.
\nWhiteoak, John. 2009. \u00bbImprovisation and Popular Music\u00ab, v: Sounds of Then, Sounds of Now: Popular Music in Australia. Shane Homan in Tony Mitchell (ur.). Hobart: Australian Clearinghouse for Youth Studies.
\nWilliams, Richard. 2009. The Blue Moment. Miles Davis’s Kind of Blue and the Remaking of Modern Music. London: Faber.<\/p>\n

* Tony Mitchell<\/strong> je dolgoletni avstralski raziskovalec popularne glasbe, zlasti hiphopa, medijev, televizije in filma. Med njegovimi deli je zbornik Global Noise: Rap and Hip Hop Outside the USA<\/em> (2001). Bil pa je tudi urednik zbornika o avstralski popularni glasbi Sounds of Then, Sounds of Now<\/em> (2009).
\n\u010clanek o The Necks je prijazno odstopil v prevod in objavo v Novi Muski, najprej pa je bil objavljen v novi \u0161tevilki avstralske revije Perfect Beat<\/em> (PB 14.1, 2013, str. 57-80).<\/p>\n


\nprevedel in priredil: I\u010do Vidmar<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Isto, ki se spreminja? O avstralskem triu The Necks pi\u0161e Tony Mitchell.<\/p>\n","protected":false},"author":20,"featured_media":7437,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-7434","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7434","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/20"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7434"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7434\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":17199,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7434\/revisions\/17199"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/7437"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7434"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7434"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7434"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}