{"id":7439,"date":"2013-10-28T07:25:07","date_gmt":"2013-10-28T06:25:07","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=7439"},"modified":"2013-10-28T07:25:07","modified_gmt":"2013-10-28T06:25:07","slug":"lou-reed-stalnica-rocknrolla","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=7439","title":{"rendered":"Lou Reed – Stalnica rock’n’rolla"},"content":{"rendered":"

<\/p>\n

Objavljeno v Muski, 2000, \u0161t. 6-7<\/span><\/em><\/p>\n

Malo je ustvarjalcev v rocku, ki bi do\u017eiveli toliko poni\u017eevanj in toliko poveli\u010devanj, kot jih je do\u017eivel Lou Reed. Ve\u010dinoma zaradi napa\u010dnih interpretacij njegovega dela in nepravi\u010dnih pri\u010dakovanj – Lou se pa\u010d nikoli ni podredil vlogi, ki bi mu jo dodelili drugi. Kve\u010djemu nasprotno. Ko se je zdelo, da ga je del rockovskega ob\u010dinstva vzel za svojega, jim je z nepri\u010dakovano potezo obrnil hrbet. In \u2018pre\u017eivel\u2019 vse.<\/span><\/p>\n

\"Lou<\/a><\/p>\n

Te\u017eko si je zamisliti zgodovino rocka brez Velvet Underground<\/i>. Resda so bili prezrti, delovali so v nasprotju z idealizom hipijevske generacije, posredno so se mu posmehovali in mu postavljali ogledalo, v katerem so se zrcalili prizori temne plati Amerike. Njihova glasba je neposredno napadala poslu\u0161al\u010deve slu\u0161ne organe, \u010de pa je \u017ee bila bo\u017eajo\u010da (ali \u017eametna), so se v besedilih \u0161e vedno skrivale teme usodnih ljubezni, nebrzdanih zabav, sadomazohizma in odvisnosti od trdih drog. Take glasbe generacija konca \u0161estdesetih let ni sprejemala, vsaj ve\u010dinski del ne. Zato pa verjetno dr\u017ei teza, ki jo je o vplivu Velvet Underground izrekel Jonathan Richman (eden od redkih, a zato zagrizenih fenov, saj je z njimi prepotoval kar vso Ameriko); pravi, da na njihove koncerte res ni prihajalo veliko ljudi, ampak naslednji dan je vsak ustanovil svojo skupino.<\/span><\/p>\n

Lou Reed je bil gonilna sila Velvet Underground. Ne nepomembno dejstvo je, da je Reed \u0161tudiral knji\u017eevnost na univerzi v Syracusu, prav tako drugi kitarist Sterling Morrison<\/i>. Zelo pomemben \u010dlan za\u010detne zasedbe je bil akademsko izobra\u017een Vale\u017ean John Cale<\/i>. S tremi leti je igral klavir, s petimi je obvladal violo, z osmimi je \u017ee prirejal koncerte. John Cale je v New Yorku \u0161tudiral na visoki glasbeni \u0161oli, a ob tem raje sodeloval v skupini Dream Syndicate (ki je nikakor ne smemo zamenjati z nekdanjo zasedbo Steva Wynna) ob La Montu Youngu in Tonyju Conradu. V Velvet Underground je prinesel avantgardna izhodi\u0161\u010da. Na drugi strani se je Lou Reed u\u010dil rock’n’roll obrti pri zalo\u017ebi Pickwick Records. Ta je nova\u010dila mlade avtorje, da so pisali pesmi za velike trgovske centre. Torej pesmice, ki bodo v\u0161e\u010dne in nemote\u010de obenem. Na za\u010detku skupini ni kazalo najbolje. V prvi zasedbi se je udinjal povsem neresen bobnar Angus McLise, ki je hodil na vaje to\u010dno takrat, ko se je zahotelo njemu, in ne takrat, ko je bil dogovorjen z drugimi. Ni \u010dudno, da so bili v vadbenem prostoru zelo malokrat vsi isto\u010dasno. Zamenjala ga je Moe Tucker<\/i>, v tistem \u010dasu ena redkih bobnark v rockovski skupini, ki je prispevala \u0161e dve posebnosti: za bobni je namre\u010d stala in v kompletu sploh ni imela basovskega bobna. Na za\u010detku Cale ni maral Reedovih pesmi, narejene so bile na akusti\u010dno kitaro, imele so preve\u010d tradicionalno obliko za avantgardno usmerjenega Cala. Ampak v\u0161e\u010d so mu bila besedila, ki se jih je Reed u\u010dil pri mecenu z univerze, Delmoru Schwarzu. In Cale se je odlo\u010dil, da ostane.<\/span><\/p>\n

Posebej v hrupnej\u0161ih pesmih so bili Velvet Underground neizprosni. Lastniki klubov so jih metali ven, ker so jim odganjali goste, vse pa je postalo \u0161e huj\u0161e, ko jih je pod okrilje vzel Andy Warhol<\/i> in so Velveti nastopali kot del njegove gledali\u0161ke skupine. Plesalec Gerard Malanga<\/i> je z reflektorjem svetil ljudem naravnost v o\u010di in jih spra\u0161eval, kako jim je vse skupaj v\u0161e\u010d in kaj sploh delajo tukaj. Oder je bil zavit v aluminijasto folijo, kjer se je svetloba lomila v ble\u0161\u010davo meglo, na vse stene dvorane pa je Warhol projiciral svoje filme. Andy Warhol je v skupino pripeljal tudi nem\u0161ko igralko in pevko angelskega videza, Nico<\/i>.<\/span><\/p>\n

Sami niso imeli posebnih ambicij. Igrali so za lastno zabavo, zagotovo pa ne v zabavo obiskovalcev, ve\u010dina jih je namre\u010d sovra\u017eila. Velvetom je bilo pomembno le, kje bodo dobili dnevni odmerek droge in na katero zabavo bodo \u0161li zve\u010der. Andy Warhol je financiral tudi snemanje plo\u0161\u010de in prispeval znamenito banano na ovitku, obenem se je pod sliko \u0161e podpisal, ker se je vsem zdelo, da bo to pripomoglo k bolj\u0161i promociji. Na originalni izdaji se je dalo nalepko v obliki banane na ovitku odlepiti, in spodaj se je pokazala ne rumena banana, ampak perverzno ro\u017enata.<\/span><\/p>\n

Kritike so se gibale od prizanesljivih do uni\u010dujo\u010dih. Plo\u0161\u010da se je tudi prodajala pod pri\u010dakovanji in minila so leta, preden so jo odkrile nove generacije rockovskih glasbenikov in poslu\u0161alcev.<\/span><\/p>\n

Po objavi plo\u0161\u010de Velvet Underground And Nico<\/i> se je za skupino marsikaj spremenilo. Lo\u010dili so se od Andyja Warhola, filmski karieri naproti je \u0161la pevka Nico, ki je bila predmet spora med mo\u0161kimi \u010dlani skupine. Zdelo se je, da jim bo poslej la\u017eje.<\/span><\/p>\n

A Lou nikoli ni prenesel \u2018pametnih\u2019 nasvetov drugih. Imel je dovolj trdna prepri\u010danja, in \u010de je kdo pri\u0161el navzkri\u017e z njim, je to obi\u010dajno pomenilo konec sodelovanja. Kakr\u0161negakoli. Med prvimi je od\u0161el John Cale. Spori so \u0161e prej porodili eno najradikalnej\u0161ih plo\u0161\u010d v rocku \u0161estdesetih let, White Light\/White Heat<\/i>. Med snemanjem 17-minutne sklepne Sister Ray<\/i> je snemalni tehnik dobesedno pobegnil iz studia. Velvet Underground so preprosto odprli oja\u010devalce do konca in se vsak zase borili za svoj ko\u0161\u010dek hrupa.<\/span><\/p>\n

Tretji album ne nosi posebnega naslova in je \u017ee manj avantgarden, vendar pa prina\u0161a kup odli\u010dnih pesmi, ki odstopajo od ve\u010dinskega rocka tistega \u010dasa. Skupina je posnela \u0161e plo\u0161\u010do Loaded<\/i>, \u017ee mo\u010dno pod vplivom glasbe z zahodne obale, a takrat je bil nepredvidljivi Reed \u017ee trn v peti tedanjemu mened\u017eerju, ki je \u017eelel iz Velvetov narediti nove The Beatles. Tako je od\u0161el \u0161e Lou Reed, ki na primer sploh ni imel vpliva pri uvr\u0161\u010danju svojih pesmi na plo\u0161\u010do. Nekaj takrat neobjavljenih pesmi je kasneje uvrstil na samostojne plo\u0161\u010de.<\/span><\/p>\n

\u017deleli ali ne, vsi nekdanji \u010dlani Velvet Underground se nikoli niso zares iztrgali skupni zgodovini. Lou sicer nerad govori o starih dobrih \u010dasih, posebej o sporih z Johnom Calom, a je med vso samostojno kariero o\u017eivljal skupno zapu\u0161\u010dino. I\u2019ll Be Your Mirror, Waiting For The Man, Sweet Jane in Rock\u2019n\u2019roll so \u0161e vedno del njegovega \u017eeleznega koncertnega repertoarja. Ve\u010dkrat je iz njega vrgel in spet umestil \u0161e eno klasiko iz obdobja Velvet Underground, Heroin,<\/i> ki odkrito govori o odvisnosti (it’s my life and it’s my life<\/i>), in prav s to pesmijo je Lou Reed postal \u2018bog\u2019 vseh d\u017eankijev. Dodatno se jim je prikupil z zabadanjem igle v \u017eilo, to je izvedel kar na odru, ljudje iz zakulisja pa so znali povedati, da je bila vse le igra. Dodali pa bi, da je Reed konzumiral nenormalno koli\u010dino amfetaminov, a vedno le toliko, kolikor je telo \u0161e preneslo. Le da ljudje okoli njega marsikdaj niso. Kon\u010dno ima za seboj dva neuspe\u0161na zakona.<\/span><\/p>\n

Lou Reed je v tridesetih letih samostojne kariere objavil skoraj dvajset studijskih ter nekaj koncertnih in kompilacijskih plo\u0161\u010d. Med njimi je malo slabih, nekaj pa jih je uspe\u0161no prestalo test \u010dasa in jih lahko umestimo med klasike rocka. Vsaka pa je zagotovo povsem ustrezna slika njegovega takratnega stanja duha. Samosvoj, kar trmoglav in nepredvidljiv, je stalno menjal \u010dlane spremljevalne zasedbe, to se izra\u017ea v zvoku in slogu posameznih plo\u0161\u010d.<\/span><\/p>\n

Prvi padec v ustvarjalnosti pomeni kar njegov prvi samostojni album, ki ga je posnel v Angliji s studijskimi glasbeniki. Pred nadaljnjo izgubo smeri ga je re\u0161il David Bowie, ki je ob vsaki prilo\u017enosti poudarjal Velvet Underground kot eno najljub\u0161ih in najvplivnej\u0161ih skupin. Ponudil se je kot producent naslednje plo\u0161\u010de, in to se je izkazalo za izvrstno potezo. Lou je z albumom Transformer <\/i>re\u0161il kariero. Po zaslugi lestvi\u010dnega uspeha pesmi Walk On The Wild Side<\/i> je lahko posnel izvrstno, konceptualno zaokro\u017eeno plo\u0161\u010do Berlin, kjer se je v\u017eivel v vlogo nezakonske matere dveh otrok, ki se pre\u017eivlja s prostitucijo. Kritike so bile uni\u010dujo\u010de. Skrbno aran\u017eirana glasba pateti\u010dne vsebine ni \u0161la skupaj s podobo nepopravljivega drogiranca sumljivih spolnih nagnjenj. Za povrh Lou pred tem nikoli ni bil v Berlinu, atmosfero osamelega mesta je povzel le po pripovedovanju Nico. \u0160ele \u010dez leta, ko je \u0161e nekajkrat sprevrgel pri\u010dakovanja ve\u010dine, je ta razpoznala kakovost te plo\u0161\u010de; danes velja za enega temeljnih dose\u017ekov Louja Reeda. In ko je s Sally Can\u2019t Dance<\/i> ponudil \u0161e en sofisticiran pop rock album, kontraverzij \u0161e zdale\u010d ni bilo konec. Za dobro uro elektronskih \u0161umov in \u0161krtanj, naslovljenih Metal Machine Music<\/i>, \u0161e danes ostaja misterij, okoli katerega se kre\u0161ejo povsem nasprotujo\u010da si mnenja. Vse od \u201cesenca rock\u2019n\u2019rolla\u201d do \u201czme\u0161njava hrupa in ekshibicionizem sam po sebi\u201d. Lou \u0161e enkrat pu\u0161\u010da prosto pot interpretacijam. Sledile so plo\u0161\u010de spremenljive prepri\u010dljivosti. Rock\u2019n\u2019roll Heart<\/i>, Growing Up In Public<\/i> in Legendary Hearts<\/i> so solidne zbirke tipi\u010dnega Reeda. A vmes rad izsko\u010di. Bells<\/i> je \u017ee tak konglomerat, kjer se kot gost pojavi celo trobenta\u010d Don Cherry. Blue Mask<\/i> je poklon Delmoru Schwarzu, naslovna stvar s Street Hassle<\/i> ga spet ka\u017ee v vlogi odli\u010dnega pripovednika. V populizem ga je zaneslo z New Sensations<\/i>, \u0161e bolj posiljeno sodoben je \u017eelel postati z Mistrial<\/i>. In kot da bi se zavedal, da to ni in ne more biti del njegovega izraza, se je vrnil k tistemu, kar najbolje zna.<\/span><\/p>\n

Le redki rockovski ustvarjalci, ki so zrasli v \u0161estdesetih letih, so ohranili integriteto glasbenega izraza. Se pravi, da niso podlegli golim nostalgi\u010dnim hlastanjem za \u010dasi, ki se ne bodo nikoli vrnili, ali (v slab\u0161em primeru) pozabili na korenine in se podali v razprodajo in prilagajanje okusu mlaj\u0161e generacije. \u010crpanje iz tradicije rocka je eden od pogojev za njegovo pre\u017eivetje, saj se je klasi\u010dna oblika ohranila kot nekaj pristnega in trajnega. A mali in stalni prese\u017eki v obliki in vsebini so domena velikih avtorjev, med katere nedvomno sodi tudi Lou Reed.<\/span><\/p>\n

To je najbolje pokazal z malo mojstrovino, plo\u0161\u010do New York. “Ne more\u0161 prese\u010di dveh kitar, basa in bobnov,<\/i>” je tedaj zapisal na ovitek. To je bilo zrelo delo zrelega mojstra. Pesmi so v osnovi enostavne, zato pa so besedila prave umetnine, ko v obliki pop pesmi zajemajo sodobnega duha velemesta. Posredno je k Reedovi \u2018streznitvi\u2019 pripomogla smrt Andyja Warhola, ki je obenem botrovala ponovni zdru\u017eitvi The Velvet Underground, ko so se vsi \u010dlani zbrali na spominski slovesnosti v Parizu leta 1990 in po dvajsetih letih prvi\u010d skupaj v \u017eivo izvedli Heroin<\/i>. Stari spori so bili pozabljeni in najprej sta Reed in Cale zdru\u017eila mo\u010di za plo\u0161\u010do Songs For Drella<\/i>. Tri leta kasneje so o\u017eivljeni originalni Velvet Underground ob\u0161li kulturne prestolnice Evrope. Dokler so bili nostalgi\u010dni spomini mo\u010dnej\u0161i od egoisti\u010dnih te\u017eenj, je skupina delovala odli\u010dno. Vendar pa ni bilo prihodnosti. Pisanje novih pesmi in priprave za snemanje “unplugged” nastopa za MTV so odkrili stare slabosti. Lou je \u017eelel prevzeti vodilno vlogo, ki mu je predvsem John Cale ni nameraval prepustiti. Vse je ostalo pri koncertni plo\u0161\u010di, video zapisu in spominu na nekaj nepozabnih trenutkov. Ko je leta 1995 umrl Sterling Morrison, je bila usoda ene najve\u010djih rockovskih skupin zape\u010datena.<\/span><\/p>\n

Nadaljnja odlo\u010ditev je bila skoraj logi\u010dna. Lou Reed bo poslej v najve\u010dji mo\u017eni meri deloval po svoje. Pri petdesetih se je ponovno za\u010del u\u010diti igranja kitare, postavil je lasten snemalni studio, imenovan The Roof, in rekrutiral le starega basista Fernanda Saundersa<\/i> in bobnarja Tonyja Thundersa Smitha<\/i>. V studiu s pogledom na newyor\u0161ko urbano prostranstvo je najprej nastala plo\u0161\u010da Set The Twilight Reeling<\/i> in lani \u0161e najnovej\u0161a Ecstasy<\/i>. Osnovni rockovski zvok omogo\u010da ustrezno uglasbitev vseh sporo\u010dil. Najve\u010dje zadovoljstvo mu ponuja igranje kitare, in s ponosom, ki ne dovoljuje dvoma, zatrjuje, da jo bo igral do devetdesetega leta.<\/span><\/p>\n

Smrti prijateljev so ga utrdile, in \u010de so predhodne plo\u0161\u010de vsaka zase zaokro\u017eene celote, potrebno o\u010di\u0161\u010denje in sprava z \u017eivljenjsko izku\u0161njo, se je v zadnjih letih spet odprl.<\/span><\/p>\n

Redko se je neposredno odzval na politi\u010dni polo\u017eaj, a ko se ga zares dotakne, je oster kot britev, za\u010den\u0161i \u017ee s pesmijo Good Evening Mr Waldheim<\/i> s plo\u0161\u010de New York. \u0160e bolj ga zbodejo razmere doma. Ko so republikanci, to\u010dneje gospoda Rush Limbaugh in Robert Dole, v ameri\u0161kem parlamentu predlagali pove\u010dan nadzor in cenzuro interneta, mu je po\u010dilo: “Ko sem za\u010del pisati o tej dvojici, sem \u017eelel najdi \u010dim ostudnej\u0161o primerjavo, in to je lahko le seks z lastnimi star\u0161i<\/i>.” Tako je nastala pesem Sex With Parents<\/i>. Na albumu Ecstasy <\/i>se je spravil na ameri\u0161ko kmetijsko politiko v pesmi Future Farmers Of America<\/i>, na leto\u0161nji spomladanski evropski turneji pa se je ognil nastopom v Avstriji, vse zaradi znane politike gospoda Heiderja.<\/span><\/p>\n

Nepravi\u010dno bi bilo pri\u010dakovati, da bo vsaka nadaljnja plo\u0161\u010da bolj\u0161a. Pomembno je, da Lou \u0161e vedno ohr<\/span>anja s<\/span>log, ki je dovolj odprt, da lahko zdru\u017euje umirjeno, skoraj trpko izpoved z neposrednim cinizmom in ostrino. Celo manj uspe\u0161ne pesmi re\u0161uje glas; je stalno natan\u010den in mo\u010dan ter iz \u0161e tako enostavne predloge izvle\u010de najve\u010d. Mojstrstvo se ne ka\u017ee v tehni\u010dni virtuoznosti igranja, ampak predvsem v ob\u010dutku za obra\u010danje tistih nekaj akordov, kolikor jih je potrebno za povpre\u010dno rock’n’roll pesem. Ni\u010d ne ka\u017ee, da bi Reedu zmanjkalo zamisli in \u017eara, s katerim se loteva vsake nove stvaritve. Leta mu ne morejo do \u017eivega. Gube na obrazu se resda poglabljajo, a rock\u2019n\u2019roll srce bije prav tako \u017eivahno kot pred petintridesetimi leti.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/span><\/p>\n

Izbrana diskografija (studijski albumi)<\/span> <\/em><\/p>\n

–\u00a0 VELVET UNDERGROUND<\/span><\/p>\n

Velvet Underground And Nico (Verve, 1967)<\/span><\/p>\n

White Light\/White Heat (Verve, 1967)<\/span><\/p>\n

Velvet Underground (Verve, 1969)<\/span><\/p>\n

Loaded (Warner, 1970)<\/span><\/p>\n

V. U. (Verve, 1985)<\/span><\/p>\n

Posthumna izdaja izgubljenega \u010detrtega albuma<\/span><\/p>\n

Peel Slowly And See (Polydor, 1995)<\/span><\/p>\n

Petorna CD zbirka, ki zajema vse studijske pesmi in dodaja nekaj \u0161e neobjavljenih demo in koncertnih posnetkov.<\/span><\/p>\n

– LOU REED<\/span><\/p>\n

Transformer (RCA, 1972)<\/span><\/p>\n

Berlin (RCA, 1973)<\/span><\/p>\n

Coney Island Baby (RCA, 1976)<\/span><\/p>\n

Bells (RCA, 1979)<\/span><\/p>\n

The Blue Mask (RCA, 1982)<\/span><\/p>\n

New York (Sire, 1989)<\/span><\/p>\n

Magic And Loss (Sire, 1992)<\/span><\/p>\n

Set The Twilight Reeling (Warner, 1996)<\/span><\/p>\n

Ecstasy (Warner, 2000)<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V spomin iz arhiva tiskanih Musk<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":7438,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,15],"tags":[],"class_list":["post-7439","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanki","category-portreti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7439","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7439"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7439\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7447,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7439\/revisions\/7447"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/7438"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7439"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7439"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7439"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}