pred letom in pol<\/a> na koncu recenzije tedanjega koncerta sira Nevilla Marrinerja<\/i> z Orkestrom Slovenske filharmonije zapisal, da ponovnega obiska maestra (\u010deprav \u0161e kako za\u017eeljen) v relativno bli\u017enji prihodnosti br\u017ekone ni mogo\u010de pri\u010dakovati, me \u0161e kako veseli, da sem se motil. SF je namre\u010d znamenitega britanskega dirigenta uspe\u0161no pripeljala v Ljubljano \u017ee drugo sezono zapored in Marriner je \u2013 kot prvi\u010d \u2013 z na\u0161imi filharmoniki tudi tokrat poskrbel za odli\u010den koncertni ve\u010der.<\/span><\/p>\nDirigent, ki bo aprila prihodnje leto slavil \u010dastitljivo 90. obletnico, je tudi tokrat izbral zanimiv program z nepogre\u0161ljivim angle\u0161kim pridihom, za\u010del pa z von Webernovo<\/i> orkestracijo Bachovega \u0160estglasnega ricercarja<\/i> (iz cikla Glasbena daritev). Skladba je kot oblikovna predhodnica fuge izzvenela prepri\u010dljivo, sprva s preciznim nastopom du\u0161enih trobil in var\u010dno uporabo samo po ene pihalne in trobilne linije. Gradacija in obdelava glasbenega materiala sta bili izpeljani zgledno premi\u0161ljeno, \u0161e posebej prepri\u010dljiv je bil balans v zaklju\u010dnem delu.<\/span><\/p>\n\u010ce so ob preteklem Marrinerjevem obisku mesto “obvezne” angle\u0161ke skladbe zasedli priljubljeni Holstovi Planeti, pa je tokrat pripadlo Benjaminu Brittnu<\/i> in njegovi Sinfonii da Requiem, op. 20<\/i>. Izbira je bila prikladna \u0161e posebej ob dejstvu, da se letos spominjamo 100. obletnice rojstva tega (pri nas preslabo poznanega in premalo izvajanega) velikega angle\u0161kega skladatelja. Skladba, napisana leta 1940 se tematsko naslanja na za\u010detek 2. svetovne vojne in skladno poslu\u0161alcu in izvajalcu ponudi globok razmislek o nesmiselnem razmahu nasilja ter naposled mo\u017enost za intimno refleksijo. Kratka 3-stav\u010dna simfonija terja veliko zasedbo, v kateri pomembno vlogo odigra tudi klavir. Na za\u010detku smo sli\u0161ali nekoliko presvetel ton godalne sekcije, ki pa je pre\u0161el v stra\u0161ljiv vrhunec Lacrymose 1. stavka. Sredinski (in glede na nervozni karakter morda nekoliko nerodni naslovljen 2. stavek) Dies irae, ki je za \u010das pred sredino 20. stoletja skomponiran \u017ee precej moderno, zaznamuje predvsem solo saksofona, sklepni Requiem aeternam pa je umirjen spomin na padle \u017ertve vojne vihre. Orkester SF se pod Marrinerjevim vodstvom vselej prelevi v \u017elahtneje zvene\u010dno zasedbo, kot smo je sicer vajeni in tu je bila magija, ki jo zmore pri\u010darati velik dirigent, zelo o\u010ditna.<\/span><\/p>\nZa drugi del koncerta si je Marriner izbral Mahlerjevo prvo simfonijo v D-duru, “Titan”<\/i>; za dirigenta, ki je Mahlerja zelo redko dirigiral in snemal, kar nekoliko presenetljiva odlo\u010ditev, a kot se je izkazalo, v celoti tehtna. Uvodni po\u010dasni stavek je vzlic lepo odigranih pihalnih in trobilnih vlo\u017ekov zazvenel kot kak\u0161na pomladna idila in se povzpel do impresivnega vrhunca \u2013 mladostno, sploh \u010de pomislimo, da je imel tudi skladatelj ob nastanku svoje prve simfonije 28 let. V drugem stavku sta Marriner in orkester vsekakor spo\u0161tovala skladateljevo navodilo Kr\u00e4ftig bewegt, ob\u010dasno sicer s prete\u017ekim igranjem \u2013 predvsem trobilne sekcije \u2013 a z vseskozi odli\u010dnimi horni. Ob veselem tretjem stavku “Titana” mi vedno uspe kar malo pozabiti, da poslu\u0161am Mahlerja in citat otro\u0161ke Mojster Jaka ter posko\u010dni nastop “klezmer zasedbe” pa\u010d mo\u010dno kontrastirata s skladateljevimi poznej\u0161imi simfonijami (5., 6., 9.), ki so jih najve\u010dji svetovni dirigenti poimenovali (in jih \u0161e) kot \u017eivljenje in usodo spreminjajo\u010de izku\u0161nje. Se pa mahlerijanski ob\u010dutek toliko hitreje in intenzivneje vrne v zadnjem stavku, ki napove smer in razvoj skladateljeve nadaljnje poti; Marriner ga je tokrat izvedel z izjemnim \u017earom in navdihujo\u010do energijo, ki je pri njegovih letih \u0161e toliko bolj hvalevredna in dragocena in jo je predano \u010drpal in oddajal tudi vzneseni orkester.<\/span><\/p>\nNaj zaklju\u010dim bolj optimisti\u010dno, kot pred poldrugim letom \u2013 komaj \u017ee \u010dakamo naslednji Marrinerjev obisk Cankarjevega doma, v tretje gre namre\u010d rado!<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"sir Neville Marriner, dirigent<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":7461,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-7459","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7459","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7459"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7459\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7465,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7459\/revisions\/7465"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/7461"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7459"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7459"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7459"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}