{"id":746,"date":"2010-07-26T12:02:40","date_gmt":"2010-07-26T10:02:40","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=746"},"modified":"2013-02-12T11:11:24","modified_gmt":"2013-02-12T10:11:24","slug":"kreativni-tabor-sajeta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=746","title":{"rendered":"Kreativni tabor Sajeta"},"content":{"rendered":"

Glasba pri\u010denja tam, kjer kon\u010duje beseda.<\/em><\/p>\n

(Heinrich Heine)<\/em><\/p>\n

Prispevek je posve\u010den problematiki obstoja alternativne umetni\u0161ke produkcije v slovenskem kulturnem prostoru. Kot primer je na tem mestu koncipiran kreativni tabor Sajeta, ki je postal eden klju\u010dnih in odmevnej\u0161ih dogodkov tako na doma\u010dem kot tudi na neodvisnem tujem glasbenem in umetni\u0161kem podro\u010dju in trenutno predstavlja edinstven mednarodni projekt te vrste in obsega. V nadaljevanju bodo poudarjene predvsem aktivnosti Sajetine alternativne scene, ki se vsako leto zgodi na soto\u010dju rek Tolminke in So\u010de v Tolminu.<\/p>\n

Ker gre za izrazito nekomercialen dogodek, je za bolj jasno sliko njegovega delovanja najprej potrebno opredeliti (so)odnos popularne kulture in alternative. Temu je posve\u010den prvi del besedila, ves \u010das pa bo poudarek na tistih aktivnostih, ki jih lahko opredelimo kot alternativne umetnosti. Z njimi pa so neizbe\u017eno povezana tudi tista podro\u010dja dru\u017ebenih, kulturnih, politi\u010dnih in ostalih \u010dlovekovih dejavnosti, ki so z obravnavano tematiko nerazdru\u017eljiva \u2013 slovenska kulturna politika in financiranje alternativne kulture, raba alternativnih kulturnih praks in njihov u\u010dinek, pomen programskega koncepta Sajete za razvoj kulturnega prostora, odziv publike na alternativno umetnost \u2026<\/p>\n

Sklop prireditev na Sajeti deluje kot razvejan sistem komunikacij, ki skozi umetnost izvirajo iz potrebe po lepoti in tako reproducirajo poseben fiktivni svet, ki za nekaj dni postane \u0161e kako resni\u010den. To je torej tudi besedilo o umetnosti, ki fiktivno prevede na \u010dutno raven, \u010dutno v duhovno in duhovno v transcedentalno in hkrati besedilo o do\u017eivljanju umetnosti kot ne\u010desa, kar je neizrekljivo. Kar je prisotno. Kar je neizbe\u017eno.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Sajetino prizori\u0161\u010de: eden prvih Sajetinih smerokazov (zgoraj levo), eden prvih Sajetinih odrov (zgoraj desno), dogajanje na obali reke Tolminke pono\u010di (spodaj levo) in dogajanje na So\u010di \u010dez dan (spodaj desno). Foto: Damjana Teodorovi\u0107<\/figcaption><\/figure>\n

<\/strong>
\n <\/strong><\/p>\n

Popularna glasba vs. alternativna glasba<\/strong><\/p>\n

Pojem popularne glasbe bom na tem mestu uporabila samo toliko, da bom lahko prikazala, kje v \u0161irokem spektru raznovrstnih glasbenih \u017eanrov in zvrsti ima mesto pojem alternativne glasbe in kaj sploh pomeni oziroma na kaj se nana\u0161a. Oba pojma namre\u010d predstavljata svoj segment v popularni kulturi.<\/p>\n

Najpogosteje pojem popularno <\/em>pomeni, da je nekaj \u017eeleno, priljubljeno, sprejeto in odobreno s strani splo\u0161ne javnosti. Pogosto se je na popularno glasbo gledalo odklonilno zaradi njene povezanosti z zabavni\u0161tvom in kar nekaj \u010dasa je trajalo, da se je taka glasba za\u010dela obravnavati kot komunikacijski medij, ki ima nek kulturni pomen. Od leta 1980 dalje, ko se je popularno glasbo za\u010delo preu\u010devati na akademski ravni, se je razvilo veliko poskusov, kako dolo\u010diti pojem popularne glasbe, kje najti meje njenih \u017eanrskih, formalnih in estetskih prvin in v kak\u0161nem odnosu je z ostalimi normativnimi kulturnimi pojavi, s katerimi je povezana. Ker gre za izredno kompleksen pojem s \u0161tevilnimi definicijami, katerih na tem mestu ni mo\u010d obravnavati, bomo na tem mestu uporabili ugotovitev, ki celostno obsega zastavljeno problematiko dolo\u010danja odnosa med popularnim<\/em> in alternativnim<\/em> in ki jo je v raziskavi popularne glasbe izpostavil Miha<\/em> Kozorog<\/em> (2002): \u00bb\/\u2026\/ \u010ce se naslonim na <\/em>Thorntonino[i]<\/em><\/a> definicijo popularnega kot tistega, kar imamo radi, je torej danes zahodna umetna glasba, ravno tako kot npr. rock, popularna glasba. Vendar pa je objektivno gledano ta glasba proizvod druga\u010dnih institucionalnih in diskurzivnih procesov, torej druga\u010dnega glasbenega sveta kot rock. Zato bom tukaj lo\u010dil svet popularne glasbe v o\u017ejem pomenu, s katerim bom v nadaljnje ozna\u010deval glasbo, ki je nastajala izven okvirov \u0161ol za zahodno umetno glasbo in mimo tradicije (predvsem lokalne in etni\u010dne) ter skupnosti, hkrati pa v to kategorijo vklju\u010dujem na novo nastalo \u00bbljudsko\u00ab glasbo (\u00bbfolk revival\u00ab, \u00bbworld music\u00ab ipd.), pa tudi mimo \u0161ol (oziroma tipi\u010dnih institucionalnih okvirov) komponirano in izvajano umetno glasbo (vklju\u010dno z njenimi avantgardami) \/\u2026\/\u00ab<\/em>[ii]<\/a> <\/em><\/p>\n

Na tej to\u010dki lahko preidemo na pojem alternativne glasbe, ki bi jo lahko na kratko imenovali kar alternativa, bolj natan\u010dno pa alternativni rock \u2013 gre namre\u010d za glasbo, ki se je pojavila v 80. letih 20. stoletja kot del rockovske subkulture, vse ve\u010djo popularnost pa je dosegala po letu 1990 in dalje. Njena pestra in raznolika \u017eanrska slika izhaja predvsem iz neodvisne glasbene produkcije (t. i. independent music<\/em> oziroma kraj\u0161e indie music<\/em>), ki je najprej predstavljala underground<\/em> sceno[iii]<\/a>, kasneje pa glasbo, ki je delovala po principu DIY, tj. Do-It-Yourself<\/em>. Po besedah Simona<\/em> Fritha<\/em> je \u0161lo predvsem za odziv na kulturo mainstreama<\/em>, kjer je vzporedno z njeno komercializacijo na povr\u0161je isto\u010dasno prihajalo tudi vse ve\u010d neodvisnih glasbenih produkcij, praviloma z veliko ve\u010djim glasbenim izrazom, kot pa ga premore komercialna glasba. \u00bb\/\u2026\/<\/em> V \u010dem je rock druga\u010den? V nasprotju s popevkarstvom in pop glasbo uveljavlja \u017eivljenjske, zavzete in pogostokrat osve\u0161\u010dene vsebine, ki izra\u017eajo probleme vsakdanjega \u017eivljenja in sveta, \u010detudi so posredovane prek zna\u010dilno mladostni\u0161kega, uporni\u0161kega ali celo umetni\u0161kega izraza \/\u2026\/. Predstavlja sredstvo izra\u017eanja druga\u010dnosti, u\u017eiva\u0161ke telesnosti in odnosa do lastne \u017eivljenjske poti v prihodnost; pop praviloma te\u017ei k istosti<\/em> \/\u2026\/\u00ab<\/em>[iv]<\/a><\/p>\n

Katere so torej tiste specifi\u010dne karakteristike, zaradi katerih opredelimo dolo\u010deno glasbeno zvrst za alternativno? Zakaj lahko nekomu re\u010demo, da je alternativec? Kadar koli se lotimo re\u0161evanja tovrstnih problemov in iskanja odgovorov nanje, je treba pri interpretaciji upo\u0161tevati interdisciplinaren pristop, pri katerem moramo upo\u0161tevati razli\u010dne teoreti\u010dne pristope, dru\u017ebene, politi\u010dne in ekonomske determinante, komponente \u010dasa in prostora, psiholo\u0161ke in sociolo\u0161ke karakteristike bivanja itd. Gre torej za kompleksen sistem, v katerem se svet dogajanja nenehno spreminja, odvisno je le, kak\u0161no stali\u0161\u010de zavzamemo oziroma na katerem mestu se lotimo raziskovanja in re\u0161evanja problema.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Thilges 3 na Sajeti 2006: glasbena skupina iz Dunaja, ki je kmalu zatem postala duet. Zasedbo je zapustil Armin Steiner, ostala dva, Gammon in Nik Hummer pa nadaljujeta tradicijo elektronske eksperimentalne muzike. Posebni so po tem, da proizvajajo glasbo z analognimi sintetizatorji, iz katerih iztisnejo popolnoma nove zvo\u010dne vizije. Na Sajeti so publiko zagotovo prignali do skrajnih meja dojemanja in umevanja zvokov. Foto: Damjana Teodorovi\u0107<\/figcaption><\/figure>\n

<\/strong>
\n <\/strong><\/p>\n

Kak\u0161no mesto v popularni glasbi torej zaseda zvrst alternativne glasbe? Ali je bolje re\u010di \u017eanr? Menim, da je nemogo\u010de definirati alternativno glasbo kot \u017eanr, saj je njena definicija predvsem \u010dasovno pogojena. Kar je bilo v\u010dasih alternativa, danes ni nujno ve\u010d. Vsaka nova alternativna smer je skozi razvoj od 80. let 20. st. dalje tudi dobila svoje ime, ki se je ponavadi nana\u0161alo na tisto glasbeno zvrst, ki je prevladovala. \u010ce pa govorimo o \u017eanru kot kulturnem proizvodu, lahko ta pojem uporabimo tudi za alternativno glasbo, in sicer v smislu, kadar mislimo na njeno simbolno raven, saj kot kulturni proizvod vsebuje mnogotere reprezentacije, ki jih je nemogo\u010de kategorizirati kot enotne, ponavljajo\u010de se entitete, ker temeljijo na nenehno spreminjajo\u010dih se komponentah: fluktuacija publike oziroma ob\u010dinstva, razvoj tehnologije in njena uporaba v glasbi, na\u010din distribucije in proizvodnje glasbenih izdelkov, publiciteta, medijska zastopanost, prostor in \u010das glasbene aktivnosti, namen in pomen glasbe v dolo\u010deni dru\u017ebi glede na spol, starost, izobrazbo ipd. Kontekst obravnavanega problema je torej zelo \u0161iroko zastavljen, kajti njegova podlaga predstavlja aktiven proces dru\u017ebenega delovanja (politi\u010dnega, ekonomskega, ideolo\u0161kega in kulturnega).<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Kljub razli\u010dnemu spektru pogledov pa velja, da sta tako alternativna glasbena ustvarjalnost kot dominantna (komercialna) glasbena kultura dva paralelna svetova, ki delujeta in obstajata drug ob drugem. Prva se ne ukvarja z lastno legitimacijo, ker ji to ne predstavlja bistva bivanja v umetni\u0161kem svetu, temve\u010d s produciranjem glasbenih novosti, inovacij in zabave. S tem dose\u017ee svojo avtonomijo, ki je nepogre\u0161ljiva pri definiranju kakr\u0161ne koli umetnosti, saj slednja brez sebi lastnih entitet ne more zagotoviti argumentiranih eksistencialnih pogojev, ki jo \u00bbnaredijo\u00ab umetnost. Avtenti\u010dna postane, ko ji lahko znotraj dinami\u010dnega medsebojnega odnosa produkcijskega konteksta, kulturnega teksta in njegovih ustvarjalcev in publike dolo\u010dimo njeno mesto, ki nosi sebi lastne specifi\u010dne zakonitosti, ki jo lo\u010dijo od drugih kulturno-umetni\u0161kih pojavov sodobne urbane kulture.<\/p>\n

<\/strong>
\n <\/strong><\/p>\n

Dva pogleda na kulturo glasbe<\/strong><\/p>\n

Izpostaviti je potrebno tudi dihotomijo v odnosu do pojmovanja glasbene kulture, in sicer:<\/p>\n

a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pojmovanje kulture na polju alternativnega (avtonomnega)<\/p>\n

b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pojmovanje kulture na polju dominantnega (komercialnega)<\/p>\n

Pri opredeljevanju kulture in njenih zna\u010dilnosti je najprej treba razlikovati med pojmovanjem kulture v \u0161ir\u0161em (ki zajema vsa podro\u010dja duhovnega in materialnega \u017eivljenja) in o\u017ejem pomenu (predstavlja podro\u010dje \u010dlovekovega umskega, umetni\u0161kega in ustvarjalnega sveta). V \u010dasu tehnizacije, globalizacije, gospodarske rasti ipd., zdru\u017eenih s filozofijo potro\u0161ni\u0161tva, velikokrat pozabljamo na to, kaj sploh pomeni pojem kulture. Sam izraz se izrablja predvsem zaradi tega, ker se skozi uporabo tega pojma, katerega cilj je ve\u010dati dobi\u010dek in produkcijo, rabi v namene, ki so resni\u010dnemu pojmu kultura povsem tuja: \u00bb\/\u2026\/ Kultura ni koncert, ni radijska ali televizijska oddaja, kon\u010dno tudi ni slikarska razstava, nastop ljubiteljskega pevskega zbora ali izdaja nekega romana in vsekakor ni nekaj, kar je mogo\u010de nositi kot znak pripadnosti ali izobesiti na drog za zastavo. Kultura je uresni\u010devanje intimnega procesa, s katerim dosegamo razvoj in plemenitenje naravnih sposobnosti \u010dloveka kot duhovnega bitja, je vi\u0161ja, intelektualna raven sprejemanja in posredovanja informacij, zdru\u017eena s so\u010dasnim vrednotenjem in ima vedno socialen predznak, saj se tudi z vso ostrino odra\u017ea v civilizacijski strukturi na\u0161ega bivanja \u2026 in v dojemljivosti okolice \u2026 Tu najdemo pravo vlogo kulturnega delovanja in \u0161e posebej umetni\u0161ke ustvarjalnosti in v tem sklopu ima prav glasba posebno in pomembno vlogo \/\u2026\/\u00ab<\/em>[v]<\/a><\/p>\n

\"\"<\/a>
Na fotografiji: Bernhard Fleischmann (Sajeta 2006), foto: Damjana Teodorovi\u0107<\/figcaption><\/figure>\n

<\/strong>
\n <\/strong><\/p>\n

Glasba naj bi se torej navezovala predvsem na sposobnosti dojemanja zvokovnega sveta, kjer mora biti nujno prisoten napor miselnega procesa, saj potek glasbene umetnosti obenem predstavlja potek razvoja mi\u0161ljenja. Glasbene umetni\u0161ke kulture torej niti ni mogo\u010de niti je ne smemo ena\u010diti z zabavnostjo, saj pri slednji nikakor ne moremo govoriti o intenzivnem, zavestnem in celostnem ukvarjanju z glasbo, \u010deprav do dolo\u010dene mere \u0161e vedno vpliva na sposobnosti zaznavanja, do\u017eivljanja in domi\u0161ljijo, vendar ne pod prej navedenimi pogoji. Koncert je v tem smislu kulturen dogodek le, kadar vzpodbuja aktivno sodelovanje pri razvijanju strukture zvo\u010dnega dogajanja. Meja med umetnikom in publiko postaja vse tanj\u0161a, in tako postaja vsak udele\u017eenec glasbenega dogodka dogodek sam, ne pa le njegov opazovalec. Golega konzumiranja zabavne glasbene aktivnosti brez globlje intelektualne podlage in miselnih procesov v tem smislu ne moremo \u0161teti med umetni\u0161ke kulturne dogodke v pravem pomenu besede. In na podro\u010dju glasbene industrije[vi]<\/a>, kjer sta na prvem mestu prodaja in profit (ne samo glasbenih izdelkov, ampak tudi glasbenikov, ki predstavljajo blagovne znamke kot vsi ostali izdelki in storitve na trgu), kjer se glasba producira po natanko dolo\u010denem organizacijskem na\u010drtu in se dobesedno vsiljuje u\u0161esom ter na tak na\u010din postaja del vsakdanjika in njegove potro\u0161nje, ni niti interesa niti prostora za karkoli globljega \u2013 umetni\u0161ka frekvenca je iz te perspektive popolnoma izlo\u010dena, saj bi v primeru njene preference prej predstavljala oviro za dobi\u010dek kot pa kaj drugega.
\n <\/strong>
\n <\/strong>
\nKratka zgodovina Sajete<\/strong><\/p>\n

Za\u010detki kreativnega tabora Sajeta segajo v leto 1998, ko je skupina mladih Tolmincev, zbrana v dru\u0161tvu KUD Karma Koma, na Soto\u010dju za\u010dela izvajati dvodnevni vikend dogodek, katerega osnovna platforma so bile umetni\u0161ke delavnice. Tedaj so se v Tolminu prvi\u010d povezali razli\u010dni ustvarjalci, od bendov, gledali\u0161\u010dnikov, pesnikov, literatov \u2026 Leta 2002 (po dveletni pavzi) je Zveza tolminskih mladinskih dru\u0161tev (v nadaljevanju ZTMD) pri\u010dela ponovno obujati idejo na Sajeto in je k prvotni zamisli o delavnicah dodala \u0161e raziskovalen glasbeni in multimedijski program. Tako se je skozi leta poudarek iz delavnic deloma prenesel na glasbene dogodke, kljub temu pa so se delavnice ohranile, saj je Sajeta kot celotedenski festival mi\u0161ljen predvsem kot kreativni tabor in ne zgolj koncertno dogajanje. Posebnost festivala je v tem, da se na odru izmenjujejo izvajalci razli\u010dnih glasbenih zvrsti: sodobna elektronika, ambient, folk, rock, klasika, improvizacija, etno, eksperiment in druge nedolo\u010dljive glasbene zvrsti. Kar jim je skupno, je predvsem to, da so vsi izrazito avtorski (neuvr\u0161\u010deni). Sajeta namre\u010d i\u0161\u010de izvajalce v manj znanih zvo\u010dnih svetovih in tako je s kombinacijo kakovostnih delavnic in spremljevalnih aktivnosti postala festival, ki \u017eivi v sferi eksperimenta, ustvarjanja in inovativnosti. Do sedaj ima za sabo \u017ee deset edicij,\u00a0 ves \u010das pa je ostajala zvesta svoji za\u010detni ideji in zasnovi, katere so jo naredile na nek na\u010din edinstveno. Svojo posebnost ohranja tudi v tem, da nima ekspanzionisti\u010dnih te\u017eenj (ki postaja najpogostej\u0161i sindrom vseh vrst prireditev) in se je tako razvila v ustvarjalni dopust, ne pa v masovko<\/em>. In tako se je zna\u0161la v neusmiljenem prijemu in odvisnosti od dr\u017eavnega financiranja.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/a>
Ko se na Sajeti ustavi \u010das. Foto: arhiv ZTMD MMC MinK<\/figcaption><\/figure>\n

<\/strong>
\n <\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Sajeta in slovenska kulturna politika ali sir brez mleka in \u0161unka brez mesa<\/strong><\/p>\n

Kulturna politika v Sloveniji je razdeljena na dva pola: na institucionalno in neinstitucionalno kulturo. Ker kulturno produkcijo v vsakem primeru prete\u017eno financira dr\u017eava, je distribucija denarja pogojena s splo\u0161nimi ideolo\u0161kimi naravnanostmi dru\u017ebe \u2013 ali bodo finance namenjene zgolj elitnim skupinam kulture ali pa se bodo prerazporedile potrebam ve\u010dine kulturnih konzumentov. V Nacionalnem kulturnem programu za kulturo je \u00bb\/\u2026\/ eden od osrednjih temeljev nacionalne kulturne politike na\u010delo kulturnega pluralizma. To pomeni, da kulturna politika ne bo samo nepristranska oziroma nevtralna do duhovnih in idejnih tokov, formalnoestetskih in slogovnih usmeritev, ampak bo \u2013 ustrezno gmotnim podlagam \u2013 dajala mo\u017enosti za dejavnosti tudi nevladnim skupinam oziroma zunajinstitucionalnim oblikam ustvarjanja kulturnih dobrin \/\u2026\/\u00ab.<\/em>[vii]<\/a> <\/em>Naloga kulturne politike je torej, da ustvari pogoje za nastanek in pre\u017eivetje tudi alternativnih umetni\u0161kih vsebin, \u010deprav so namenjene manj\u0161inskemu ob\u010dinstvu.<\/p>\n

Poleg te dihotomije sta za tolminsko alternativno sceno pomembni \u0161e dve. Na podro\u010dju glasbenih umetnosti NPK navaja dva splo\u0161na cilja, in sicer spodbujanje decentraliziranosti glasbene ponudbe z raz\u0161iritvijo geografske razpr\u0161enosti in z izbolj\u0161anjem polo\u017eaja glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev. Ministrstvo za kulturo RS sicer financira regionalne in mladinske centre, v okviru katerih nastajajo alternativni glasbeni in drugi umetni\u0161ki projekti, vendar bi jih morali glede na to, da so iz leta v leto v porastu, dejansko podpreti v ve\u010dji meri. \u010ceprav povpra\u0161evanje po tovrstni ustvarjalni praksi nara\u0161\u010da, pa financiranje tovrstnih dogodkov ostaja isto.<\/p>\n

Vsi mladinski centri v Sloveniji spadajo med neinstitucionalne in nevladne kulturne ustanove in so ve\u010dinoma odvisni od finan\u010dnih virov, ki jih pridobijo preko razpisov. \u017dalostno je le, da dr\u017eavna oblast nudi ve\u010djo podporo zasebnim investitorjem kot pobudnikom alternativnih prostorov. Lahko re\u010demo, da pri nas zaradi tr\u017eno ne dovolj zainteresirane kulturne politike do alternativnih konceptov slednji zelo te\u017eko pre\u017eivijo na trgu. Ravno zato je treba \u0161e enkrat poudariti, da je regulacija s strani dr\u017eave v skladu s temeljnim principom zagotavljanja raznovrstnosti kulturne ponudbe in ohranjanja raznolikosti estetskih praks \u0161e kako pomembna. Vendar pa \u00bb\/\u2026\/ so na eni strani institucionalni ustvarjalci, ki jim dr\u017eava zagotavlja privilegiran status dr\u017eavnih uslu\u017ebencev. Umetniki in kulturni delavci, ki jih zaposlujejo kulturne ustanove, so po ugotovitvah mednarodnih ekspertov med najbolj privilegiranimi v Sloveniji: to statisti\u010dno pomeni, da delovanje kulturnih ustanov najprej in predvsem po\u017ere 70 % javnih sredstev, namenjenih kulturi, za pla\u010de, gradivo, delovne stro\u0161ke in vlaganja, na drugi strani pa so neinstitucionalni ustvarjalci, ki tekmujejo za neprimerno manj\u0161a in zelo negotova sredstva za projektno financiranje \/\u2026\/\u00ab<\/em>[viii]<\/a> O\u010ditno je torej favoriziranje financiranja javnih zavodov (ki so ve\u010dinoma ustanovljeni s strani lokalnih skupnosti in imajo ve\u010d zaposlenih), medtem ko so nevladne organizacije, ki skrbijo za vna\u0161anje sodobnih kulturnih vsebin po vsej dr\u017eavi, zopet zapostavljene, saj ponavadi sredstva, s katerimi operirajo, zadostujejo zgolj za izvedbo programa, ne pa za zaposlovanje \u010dlove\u0161kih virov.<\/p>\n

\u010ce se metafori\u010dno izrazimo: ve\u010dji del poga\u010de ostaja v ve\u010djih slovenskih mestih, medtem ko za periferijo ostanejo le drobtinice. Isti princip se poka\u017ee tudi pri pojavu financiranja sodobne urbane kulture, kar pomeni, da bodo samonikla kulturna prizori\u0161\u010da (na primer Metelkova mesto, KUD France Pre\u0161eren, Pekarna Maribor ipd., kamor spada tudi MMC MinK) glede na na\u010din delovanja slovenske kulturne politike padla \u0161e ni\u017eje na lestvici.<\/p>\n

Sodobna kulturna politika je torej \u0161e vedno naklonjena elitni umetni\u0161ki ustvarjalnosti, ki naj bi bila inherentna, okusnej\u0161a in bolj vzvi\u0161ena ter zato vrednej\u0161a podpore. Medtem pa mladinski klubi s svojimi projekti (kot eden od segmentov popularne kulture) delujejo samoiniciativno, njihov ustvarjalni kontekst pa je oblikovan in realiziran v tolik\u0161ni meri, kolikor dopu\u0161\u010dajo finan\u010dni pogoji. Sajetin primer je podoben: preko razpisov organizatorji festivala dobijo pribli\u017eno eno tretjino finan\u010dnih sredstev iz dr\u017eavnega prora\u010duna, namenjenega kulturi, ostali dve tretjini pa sta pridobljeni preko sponzorjev, deloma od Ob\u010dine Tolmin, deloma od vstopnine, en del pa je pridobljen preko sodelovanja s tujimi kulturnimi in\u0161tituti, ki financirajo mednarodno sodelovanje z glasbeniki, ki prihajajo iz njihove domovine. Glede na pomemben status Sajete v slovenskem in evropskem kulturnem prostoru lahko odkrito re\u010demo, da bi bilo lahko finan\u010dnih sredstev s strani sodobne slovenske kulturne politike dosti ve\u010d, saj si je Sajeta v desetih letih delovanja izoblikovala pomembno mesto na podro\u010dju alternativne kulturne aktivnosti.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/a>
Sajetino jutro. Foto: arhiv ZTMD MMC MinK<\/figcaption><\/figure>\n


\n<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Sajetin glasbeni program in njegovo bistvo<\/strong><\/p>\n

O delitvi popularne glasbe na avtonomno (avtenti\u010dno) in dominantno (komercialno) je nekaj napisanega \u017ee zgoraj, tukaj pa bi na kratko predstavila \u0161e en pogled Simona Fritha na odnos med njima, saj zavra\u010da kli\u0161e ostre delitve na dva pola. Po njegovem mnenju sta oba pola med seboj kompleksno povezana. Komplementarnost odnosa je navzo\u010da na vsaki glasbeni sceni, saj se konec koncev tudi alternativa ne more \u0161iriti brez ob\u010dinstva, ki pa je zna\u010dilen in nepogre\u0161ljiv element vsakr\u0161nega glasbenega dogodka. Torej, tako en kot drug princip delujeta do neke mere na isti ravni (vsi namre\u010d delujejo za trg), tisto, kar ju lo\u010di, pa je stopnja kreativnega in inovativnega v glasbi, ki s seboj prina\u0161ata nek globlji pomen, ki pa ga dolo\u010da samo publika.<\/p>\n

Koncept glasbene zvo\u010dne pokrajine, ki se predvaja in nastaja v okrilju ZTMD in MMC MinK, te\u017ei najprej k zagotavljanju in izpolnjevanju pogojev, ki jih zahteva pojem estetskega[ix]<\/a>. V tem smislu tak pristop deluje na skrbnosti za kulturno identiteto, poudarek je na posamezniku, ki ima aktivno vlogo v ustvarjanju umetnosti, v njenem posredovanju in reproduciranju. Umetniku je predmet ustvarjanja hkrati tudi predmet zanimanja, in sicer ne samo v smislu tr\u017ene usmeritve ampak predvsem v smislu osebne uresni\u010ditve. Pomen glasbe je potemtakem v ustvarjanju imaginarnega sveta, ki ima pri vseh udele\u017eencih skupni imenovalec in jih povezuje v homogeno skupino, ki biva v skupnem glasbenem kontekstu. Rezultat tega je kvaliteta ustvarjanja (ki je eden od najpomembnej\u0161ih kriterijev pri izboru koncertov), pri kateri se seveda upo\u0161teva tudi pluralizem umetni\u0161kih smeri, ki ustvarja nove dru\u017ebene odnose, raz\u0161irja polja prepoznavanja in razumevanja glasbenih entitet ter omogo\u010da povezovanje izkustvenega, simbolnega, imaginarnega in dru\u017ebenega v vsakdanjem \u017eivljenju. Glasba naj bi v svojem bistvu predstavljala argumentiran pristop h kriti\u010dnemu razumevanju dru\u017ebe in tako obogatila znanje na tem podro\u010dju ter spodbujala raznolikost na glasbeni sceni.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Sylvain Chauveau (francoski ve\u010der na Sajeti 2006). Pari\u0161ki eksperimentator, ki zdru\u017euje zvoke ambienta, elektronike in kitare. Foto: Damjana Teodorovi\u0107<\/figcaption><\/figure>\n

<\/strong>
\n <\/strong><\/p>\n

Glasbeni program Sajete te\u017eko definiramo in uvrstimo v to\u010dno dolo\u010den \u017eanrski korpus, saj koncertna ponudba meri na pestro zastopanost razli\u010dnih zvrsti sodobne glasbe. Nastopajo glasbene skupine, ki so na oder postavljene neposredno (z glasbo v \u017eivo) in tako predstavljajo resni\u010den izziv publiki. Poudarek je na inovativnosti in kreativnosti glasbenih umetnikov, ki direktno komunicirajo z ob\u010dinstvom s spajanjem razli\u010dnih glasbenih praks.[x]<\/a> Program naj bi zadostil tudi potrebam zahtevnega poslu\u0161alca, ki v glasbenem izletu izbira med niansami perfekcionizma, spro\u0161\u010denosti, kontroverznosti, intime, kritike, manipulacije ipd. Koncerti ne delujejo po vnaprej dolo\u010denih matricah, ampak vedno omogo\u010dajo dovolj prostora za improvizacijo, ki se prilagaja potrebam in zahtevam poslu\u0161alcev.
\n <\/strong>
\n <\/strong><\/p>\n

Sajeta na odru<\/strong><\/p>\n

Pomen glasbe je pojem, ki zajema svet vsakodnevne rabe glasbe pri posamezniku vse do dru\u017ebenih funkcij praks poslu\u0161anja glasbe. Ker je glasba izklju\u010dno \u010dlove\u0161ki pojav in je oblika nau\u010denega vedenja, ne more obstajati sama na sebi, saj jo proizvajajo ljudje za ljudi. Po besedah Alana P. Merriama<\/em> je \u00bb\/\u2026\/ glasba splet dejavnosti, predstav in predmetov, ki sestavljajo zvo\u010dni vzorec s kulturnim pomenom, tega pa prepoznavamo kot nekaj, kar obstaja na ravni, ki se razlikuje od vsakdanje komunikacije \/\u2026\/\u00ab[xi]<\/a> <\/em>Kadar glasbo pojmujemo kot komunikacijsko sredstvo, s tem mislimo na medsebojno komuniciranje med ljudmi na poseben na\u010din, ki temelji na simbolni ravni.[xii]<\/a> Koncertni del Sajetine programske sheme je zasnovan tako, da v vsakem pogledu prestopa \u017eanrske omejitve. Glasba na odru nastaja so\u010dasno z dogajanjem v okolici, od koder glasbenik na odru sprejema impulze od publike, s katero skupaj ustvarja zvo\u010dni prostor, kjer se oblikuje funkcionalna celota, katera izra\u017ea enotno ob\u010dutenje sveta v trenutku nastajanja. V tem procesu nastajanja (imaginarnega) sveta se me\u0161ajo elementi elektronike, jazza, etna, eksperimenta, avantgarde, folk glasbe, klasike, rocka idr., na\u010din spajanja teh entitet pa poteka ve\u010dinoma improvizirano, saj glasba deluje simbolno predvsem na ravni \u010dustev in interpretacije okolja, ki pa ga vsak posameznik sprejema po svoje. V tem smislu \u00bb\/\u2026\/ glasba ne more biti povsem in v celoti simbolna \u00a0\/\u2026\/, saj pomena v glasbi ne dolo\u010dajo sporazumno tisti, ki jo ustvarjajo ali poslu\u0161ajo, temve\u010d izra\u017ea bolj \u010dustva ali splo\u0161ne pomenske nize \/\u2026\/\u00ab[xiii]<\/a> <\/em><\/p>\n

Lahko bi rekli, da Sajeta i\u0161\u010de glasbo, ki je neuvrstljiva v paradigme \u017eanrskih podro\u010dij in da sledi trendom v novih muzikah, kar pomeni, da raziskuje novosti v popularni glasbi. Pri tem i\u0161\u010de novosti v tehnolo\u0161kih prijemih posameznih umetnikov, ki sledijo razvoju novih tehnologij in jih uporabljajo na svojstven na\u010din, ki spreminjajo tehniko igranja ali pa na novo odkrivajo tradicijo. Inovacije v glasbi so eden od primarnih dejavnikov, ki kreirajo glasbeni repertoar Sajete in ki ustvarjajo posebno energijo, po kateri se festival odlikuje. Glasbena \u0161irina se na tak na\u010din pojavlja kot neomejena, saj intenzivno preklaplja med glasbenimi izrazi, poleg tega pa tudi glasbeniki prihajajo iz razli\u010dnih ustvarjalskih tradicij. Na razvoj inovativnega prostora vplivajo \u0161tevilni dejavniki, ki so v interdisciplinarnem odnosu. H. G.<\/em> Barnett<\/em>[xiv]<\/a> poudarja, da vse inovacije sicer vpeljejo posamezniki, vendar morajo vsi pri svojem delu nujno izhajati iz kulturnega ozadja, ki jim zagotavlja dolo\u010dene inovacijske potenciale in dolo\u010da pogoje, znotraj katerih morajo delovati.<\/p>\n

Poslu\u0161alec, ki spremlja dolo\u010den glasbeni vzorec, ga interpretira po svojih vrednostnih in \u010dutnih zna\u010dilnostih, ki so stvar njegovih ustaljenih miselnih vzorcev. Ideja iz glasbe se namre\u010d v trenutku poslu\u0161anja prenese v trenutek v \u017eivljenju, s svojo zvo\u010dno podobo pa lahko pri poslu\u0161alcu spodbudi nov na\u010din komunikacije, na drugi strani pa obstaja mo\u017enost, da bo poslu\u0161alec zaradi dolo\u010denih vzrokov tako komunikacijo ovrgel ali prekinil. Glasbena \u0161irina Sajetinih koncertov je za nekatere mote\u010da, saj se ponavadi ljudje navezujejo na dolo\u010deno glasbeno smer ali zvrst. Tisti segment poslu\u0161alcev, ki jim tak\u0161en glasbeni sinkretizem[xv]<\/a> ne dela te\u017eav, pa z njegovo pomo\u010djo do\u017eivljajo notranje spremembe, ki temeljijo na ustvarjalnosti, identifikaciji in pridobivanju.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Francoski multi-instrumentalist Pierre Bastien (Sajeta 2008). To je bil njegov prvi nastop v Sloveniji. Foto: Damjana Teodorovi\u0107<\/figcaption><\/figure>\n

<\/strong>
\n <\/strong><\/p>\n

V poslu\u0161al\u010devem notranjem svetu se odpirajo nove dimenzije in druga\u010dne oblike sobivanja, poraja pa se tudi odprt dialog, ki je najve\u010dji izraz ustvarjalne sile. Ko govorimo o odprtem dialogu, govorimo o so\u017eitju med dolo\u010denimi kulturnimi zna\u010dilnostmi, ki se na popolnoma nov na\u010din spajajo v neponovljive dinami\u010dne procese, katerih del so tudi medkulturni stiki, ki se zgodijo in tvorijo nove forme, ki se lahko obdr\u017eijo in razvijajo dalje ali pa ne. Tak odprt dialog je mo\u010d zaslediti tudi na festivalu Sajeta, ker pa njen zvo\u010dni aran\u017ema obsega zelo \u0161tevilno bazo glasbenih ustvarjalcev, bom zgornje trditve opredelila le z nekaterimi najbolj odmevnimi primeri, ki spadajo v projekt, imenovan Soto\u010dja<\/em>, kjer gre za izvirno sodelovanje slovenskih in tujih glasbenikov:<\/p>\n

a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sodelovanje Zlatka<\/em> Kau\u010di\u010da<\/em> (Slovenija) z Alexandrom<\/em> Balanescujem<\/em> (Romunija), Trevorjem<\/em> Wattsom<\/em> (Velika Britanija), Akoshem<\/em> Szelevenyijem<\/em> (Mad\u017earska), Louisom<\/em> Sclavisom<\/em> (Francija) in Petrom<\/em> Br\u00f6tzmannom<\/em> (Nem\u010dija)<\/p>\n

b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Alzheimer<\/em> Trio<\/em> (Slovenija) in Francesco<\/em> Cusa<\/em> (Italija)<\/p>\n

c)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Maja<\/em> Osojnik<\/em> (Slovenija) in Matija<\/em> Schellander<\/em> (Avstrija)<\/p>\n

d)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Embryo<\/em> (Nem\u010dija), The<\/em> Magic<\/em> Carpathians<\/em> Project<\/em> (Poljska) in \u010carangi<\/em> (Slovenija)<\/p>\n

e)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Thilges 3<\/em> (Avstrija) in Joseph<\/em> Suchy<\/em> (Nem\u010dija)<\/p>\n

f)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Trevor<\/em> Watts<\/em> in Peter<\/em> Knight<\/em> \u2026<\/p>\n

Gostje na Sajeti so glasbeni mojstri, ki jim je \u017eelja po kreaciji novega nekaj, kar jim predstavlja bistvo bivanja. V tem repertoarju najdemo tako razli\u010dne kombinacije glasbenih udejstvovanj, da jih je nemogo\u010de kategorizirati. \u010ce na kratko povzamem osnovne zna\u010dilnosti Sajetinih ve\u010derov (pa ne samo kar zadeva elektronsko glasbo, ampak tudi solo nastope, avdio-vizualne projekte, performanse idr.) bi jih lahko opredelili z naslednjimi karakteristikami: poigravanje z zvoki, eksperimentiranje z glasbili, ustvarjanje imaginarnih zvo\u010dnih pokrajin, raznolikost zdru\u017eevanja razli\u010dnih glasbenih svetov in njihovo stapljanje v edinstven zvokovni sestav, elektronski in\u0161trumentarij, zvokovna intimnost, izvirno muziciranje, ustvarjalno in eksperimentalno dru\u017eenje, improvizacija, zvo\u010dno raziskovanje, zvo\u010dni hrup, liri\u010dnost, originalnost, konceptualizem, anarhizem, \u010dustvenost in \u0161e in \u0161e in \u0161e. In prav vsak omenjen segment bi lahko pripisali kateremu koli avtorju, ki na Sajeti nastopa, kajti skupna karakteristika vseh nastopajo\u010dih je, da v glasbi nih\u010de od njih absolutno nikjer ne priznava obstoja kakr\u0161nih koli mej, ki bi omejevale zvokovni prostor, ampak je ta prostor manifestiran kot brezkon\u010den. Kot prostor, v katerem obstaja ne\u0161teto mo\u017enosti razli\u010dnih povezav, ki posledi\u010dno ustvarjajo edinstven koncept smisla \u017eivljenja. Koncerti so tako festivalski glavni adut, saj ve\u010dino nastopajo\u010dih ni bilo mogo\u010de sli\u0161ati nikjer drugje v Sloveniji in okolici, \u0161e manj pa v takih kombinacijah, kot so se zgodile na tem mestu. Lahko bi rekli, da je Sajeta vse te izvajalce (in \u0161e veliko drugih, ki jih na tem mestu ne omenjam)[xvi]<\/a> prvi\u010d postavila skupaj na svojem odru, nekateri od nastopajo\u010dih, kot je bil na primer duo <\/em>Kau\u010di\u010d-Balanescu, pa so razvili trajno sodelovanje. Glasbenikov (po njihovem pri\u010devanju) ni povezal samo njihov odnos do glasbe, ampak tudi prostor \u2013 kolikor je Soto\u010dje nenadomestljivo za Tolmince, toliko je za tiste, ki se tu znajdejo prvi\u010d, misti\u010dno, pozitivno, idili\u010dno, izjemno\u2026
\n <\/strong>
\n <\/strong><\/p>\n

Problematika odnosa med neodvisno glasbeno produkcijo in velikimi glasbenimi zalo\u017ebami<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Alternativna (beri neodvisna) glasbena produkcija se kot opozicija dominantni (beri sredinski) vzpostavlja ve\u010dinoma na vsebinski ravni, \u010deprav je kljub tem razlikam ravno tako vpeta v sistem tr\u017enih mehanizmov. Narava neodvisnih glasbenih zalo\u017eb (ki so ve\u010dinoma majhne, nekomercialno usmerjene) postavlja tovrstno umetni\u0161ko izra\u017eanje v tr\u017eno inferioren polo\u017eaj v primerjavi z velikimi glasbenimi zalo\u017ebami, ki v ve\u010dini nadzorujejo trg proizvodnje in distribucije glasbe in glasbenih izdelkov. Cilj neodvisnih zalo\u017eb je namre\u010d odkrivati novosti v glasbi in talente predvsem \u0161e neuveljavljenih lokalnih (regionalnih) glasbenikov, ki dostopa do profesionalnih snemalnih studiev in produkcijskih sredstev nimajo, predstavljajo pa obetaven segment na tem podro\u010dju in so ve\u010dinoma tako zvokovno kot estetsko impozantni. Velike glasbene zalo\u017ebe pa na trgu sledijo \u00bbnapredku\u00ab globalne dru\u017ebe, ki umetnostno kulturo v pravem pomenu besede potiskajo na obrobje, v ospredje pa silijo instrumente, ki na \u0161pekulativen na\u010din z informacijami vdirajo v zavest posameznika in spreminjajo smer miselnega razvoja tja, kamor jim najbolj ustreza \u2013 na podro\u010dje potro\u0161ni\u0161kega totalitarizma. Obe glasbeni sceni se torej nahajata v enakih dru\u017ebenih in socialnih okoljih, obe se tr\u017eita, nobena ni lo\u010dena od kulturnih, dru\u017ebenih in \u010dasovnih okvirov. In seveda delujeta druga ob drugi.<\/p>\n

Sajeta je v okviru omenjene problematike leta 2009 pripravila sodelovanje na mednarodni ravni s kultno nem\u0161ko zalo\u017ebo Staubgold <\/em>(ena od pomembnih zalo\u017eb na podro\u010dju elektroakustike) ob podpori Goethejevega<\/em> in\u0161tituta iz Ljubljane, katerih varovance (Thilges<\/em>, Leafcutter John<\/em>, Mapstation<\/em>, Embryo idr.) je predstavljala \u017ee od vsega za\u010detka. To sodelovanje ni zami\u0161ljeno kot enosmerno, torej zgolj kot predstavljanje Staubgolda v Sloveniji, ampak tudi obratno.[xvii]<\/a> Sodelovanje poteka tudi s projektom Fair Music,[xviii]<\/a> kjer Sajeta sodeluje z MICA (Music Austria, International Music Council pri Unescu)<\/em>, ki \u017eeli spodbuditi kampanjo za pravi\u010dnost glasbenega zalo\u017eni\u0161tva, ki je trenutno vse prej kot naklonjeno avtorjem in tako ozavestiti tovrstno problematiko. Peter<\/em> Ranta\u0161a<\/em>, direktor MICE, pravi: \u00bb\/\u2026\/ Poznate UNESCO? Pod njegovim okriljem obstaja zakon, ki \u0161\u010diti avtorsko raznovrstnost. UNESCO je s tem zakonom definiral dve dejstvi: vsaka plo\u0161\u010da ima ekonomsko in vsebinsko vrednost \u00a0\/\u2026\/. Zame, kot poslu\u0161alca, ekonomska vrednost nima vrednosti, zame je va\u017een avtor, kajti moj namen je podpirati in poslu\u0161ati njega, ne pa organizacijo, ki stoji za njim \/…\/. \u010ce se na primer odpravim v glasbeno trgovino in i\u0161\u010dem izvajalca v oddelku World Music \u2013 \u010de jih ne poznam, ne bom mogel lo\u010diti, kateri glasbenik je pristen in kateri produkt zalo\u017ebe \u2026[xix]<\/a> <\/em><\/p>\n

\"\"<\/a>
Levo: Predavanje Petra Ranta\u0161e o vseevropskem projektu Fair Music, desno: predavanje Zdenka Franji\u0107a in predstavitev neodvisne glasbene zalo\u017ebe Slu\u0161aj najglasnije; Foto: Damjana Teodorovi\u0107<\/figcaption><\/figure>\n

<\/strong>
\n <\/strong><\/p>\n

Poleg omenjenih projektov bi na tem mestu omenila \u0161e enega, in sicer predstavitev prve neodvisne glasbene zalo\u017ebe na Hrva\u0161kem. Gre za zalo\u017ebo Slu\u0161aj najglasnije<\/em>, ki deluje v Zagrebu, njen ustanovitelj pa je Zdenko<\/em> Franji\u0107<\/em>[xx]<\/a>, ki je vseskozi na pre\u017ei za novimi talenti na tleh biv\u0161e Jugoslavije. Do sedaj je uspel prepoznati nadarjenost mnogih mladih glasbenikov[xxi]<\/a> in jim pomagal pri izdelavi prvih plo\u0161\u010d, ki so jim pomagale pri nadaljnjem uspehu. Do sedaj je v tej zalo\u017ebi iz\u0161lo \u017ee preko 200 plo\u0161\u010d, kaset, zgo\u0161\u010denk in MP3, poleg tega pa je izdal tudi deset knjig v ediciji Bratstvo du\u0161a<\/em>. Zalo\u017eba obstaja od leta 1987 in je ena redkih, ki ne sledi tranziciji k profitnemu poslovanju.<\/p>\n

Festivalska scena je torej polna glasbenih aktivistov, ki svojega pogleda na \u017eivljenje in kulturo ne podajajo skozi radikalen odmik od ute\u010denih smernic, ki prevladujejo v dru\u017ebi, ampak skozi umetnost, katero pojmujejo kot najmo\u010dnej\u0161e orodje (beri oro\u017eje) za uresni\u010ditev lastnih prepri\u010danj in napredne miselnosti. Gre za dolo\u010deno skupino akterjev, ki oblikujejo skupno zavest o posebni povezanosti v dana\u0161njem svetu, ki se zavedajo napak globalne in modernizirane dru\u017ebe s svojimi (ne)vrednotami in posledic le-teh za \u010dlove\u0161tvo in njegovo identiteto. Na Sajeto namre\u010d prihajajo tisti, ki se \u017eelijo vrniti k bistvu \u2013 k ljubezni do \u017eivljenja in \u010dloveka. Se pravi k srcu.
\n <\/strong>
\n <\/strong><\/p>\n

Sajeta in ob\u010dinstvo<\/strong><\/p>\n

Na splo\u0161no bi lahko rekli, da ve\u010dina festivalov tak\u0161ne in podobne vrste zajema o\u017eji krog glasbenih entuziastov, sladokuscev, interpretov, poznavalcev, radovedne\u017eev, glasbenikov in seveda tudi pripadnikov drugih (sub)kultur. Govor je o tistem segmentu javnosti, ki goji zavest o skupinski pripadnosti in oblikuje svoj na\u010din ustvarjalnih praks. Posameznik daje poudarek na izra\u017eanje samega sebe in se tako posku\u0161a osvoboditi izpod jarma dru\u017ebenih konvencij ne glede na tradicionalne vzorce, ki prevladujejo v dru\u017ebi kot tipi\u010dne entitete umetnosti. Tak\u0161na alternativna kultura undergrounda<\/em> pa poleg individualne dr\u017ee posameznika gradi tudi zavest o pripadnosti isti socialni mre\u017ei, alternativnim medijem in prostoru ter na tak na\u010din ustvarja nove poskuse v ustvarjanju skupne kulturno-umetni\u0161ke dejavnosti (Kozorog, 2007)[xxii]<\/a>. Zanjo so zna\u010dilni spontan odziv, zabava, u\u017eitek ne glede na odziv javnosti, svoboda izra\u017eanja in mi\u0161ljenja, toleranca do druga\u010dnosti, ob\u010dutek za estetiko ipd. Alternativci\u00a0 torej v tak\u0161ni glasbi i\u0161\u010dejo svoj smisel, ki ga lahko ravno zaradi svobodnega definiranja slu\u0161nega in vidnega prostora ter imaginarne komponente (ki je lahko stvar posameznika ali je skupna ve\u010dji ali manj\u0161i skupini isto misle\u010dih) ustvarjajo svoj prostor pod soncem.<\/p>\n

Kdo torej sploh prihaja na Sajeto? Ali bolje re\u010deno \u2013 kak\u0161na javnost (oziroma publika) se zbira na Sajeti? Ko se je v 50. letih na podro\u010dju sociologije razvil koncept mladine, je prevladovalo mnenje, da je tisto, kar mladino sploh ustvarja, podobnost prosto\u010dasnih interesov. Pojav mladinske kulture je dal kasneje mladim prilo\u017enost, da izrazi svoje interese. To se je seveda dogajalo tudi v glasbeni industriji, ki je na trg postavila izdelke, ki so apelirali na mladinsko ciljno publiko. Kljub temu pa ni mogla nadzorovati pomena glasbe, ki se je identificiral z vsakim poslu\u0161alcem na svoj na\u010din.<\/p>\n

David<\/em> Riesman<\/em> (ki izhaja iz kulturnih \u0161tudij)[xxiii]<\/a> v eseju Listening to Popular Music<\/em>[xxiv]<\/a> raziskuje vpra\u0161anje odnosa med mladino in trgom in pravi, da je odnos odvisen od obeh. Razli\u010dne skupine ljudi uporabljajo popularno kulturo na razli\u010dne na\u010dine. Res je, da glasbeni industriji uspe z obvladovanjem glasbene scene (mediji, reklame \u2026) oblikovati popularen okus, ki postane ve\u010dinski, vendar obstajajo tudi taki potro\u0161niki, ki imajo enostavno re\u010deno druga\u010den okus. Tako se oblikujeta dva odnosa \u2013 en ve\u010dinski (nekriti\u010den) in en manj\u0161inski (uporni\u0161ki). Prvi sprejemajo, kar jim glasbena industrija ponudi, slednji pa bolj cenijo nekomercialno glasbo, ki jo morajo sami poiskati. In \u010de poleg tega upo\u0161tevamo \u0161e kontekst, v katerem je nastala tudi Sajeta, ki s svojim programom in na\u010dinom distribucije glasbe povezuje ljudi, ki se identificirajo kot pripadniki iste (svoje, posebne) subkulture in interesov, lahko zagotovo trdimo, da ustrezajo karakteristikam manj\u0161ine \u2013 torej tistim, ki jim po besedah Riesmana glasba in umetnost slu\u017eita kot \u00bbpurposes of social adjustment and social protest\u00ab<\/em>. Manj\u0161ina se ne samo zaveda manipulacijskega procesa okolja, ampak je do njega tudi kriti\u010dna, saj v nobenem dru\u017ebenem segmentu ne najde svojega mesta oziroma tistega ko\u0161\u010dka sveta, v katerem bi se prepoznala oziroma identificirala v smeri lastne orientacije.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Nekaj utrinkov s Sajete 2009 - nastop Trevorja Wattsa in Petra Knighta (zgoraj levo), utrinek z lesne delavnice (zgoraj desno), prizori\u0161\u010de koncetov s pokritim \u0161otorom, ki se je preselil na obalo Tolminke (spodaj levo) in ve\u010derna ognjena predstava ob ognju (spodaj desno). Foto: Damjana Teodorovi\u0107<\/figcaption><\/figure>\n

<\/strong>
\n <\/strong><\/p>\n

Sajeta kot festival in kreativni tabor pa zdru\u017euje tudi polarnost aktivnih \u2013 neaktivnih udele\u017eencev. Dolo\u010deni obiskovalci pridejo na dogajanje le kot zunanji, pasivni ogledniki, ki si sceno od dale\u010d le ogledujejo, vendar se vanjo ne vklopijo.[xxv]<\/a> Nekateri med njimi se Sajeti pridru\u017eijo, vendar \u0161e vedno ostajajo izven aktivnega prostora, ostali (v pravem pomenu besede manj\u0161ina) pa se toku dogajanja popolnoma prepustijo in tako oblikujejo pravo podobo in energijo festivala. Ena od zna\u010dilnosti Sajetinega ob\u010dinstva je pomembnost njegovega vklju\u010devanja v celoten spekter dogajanja. Kar se ti\u010de publike, lahko ugotovimo tudi, da ve\u010dina \u00bbsajetnikov\u00ab izhaja predvsem iz generacije 60-ih in 70-ih let, medtem ko je mlaj\u0161ih (rojenih po letu 1980) dosti manj, razen tistih posameznikov, ki jih mno\u017ei\u010dni tok komercialne kulture ni zajel in raje ostajajo v manj\u0161inskem delu alternativne umetnosti.<\/p>\n

<\/strong>
\n <\/strong><\/p>\n

Sajeta in ostali umetni\u0161ki dogodki<\/strong><\/p>\n

Sajeto kot celoto tvorijo tudi ostali umetni\u0161ki dogodki, ki po svoji naravi uprizarjajo alternativne vsebine. Zaradi ve\u010dplastnosti in \u0161tevil\u010dnosti bomo dolo\u010dene na tem mestu samo omenili, da bi s tem lahko prikazali ob\u0161irnost festivalskega programa in njegovo umetni\u0161ko noto, saj je edino svet umetnosti toliko svoboden, da dopu\u0161\u010da neomejeno izra\u017eanje kulturnih in dru\u017ebeno-politi\u010dnih problemov. Poleg ve\u010dernega koncertnega dela Sajeta ponuja celo vrsto aktivnosti: vsako leto se naredi nov sklop delavnic, kjer se kombinirajo lesna, vokalna, glasbena, filmska, multimedijska, gledali\u0161ka, lutkovna, kiparska, Linux, likovna, grafika in sitotisk, VJ-ing, zvok in fotografija \u2026, ki jih vodijo preizku\u0161eni mentorji, filozofsko-debatna sre\u010danja, predavanja, gledali\u0161ke igre, diaprojekcije, filmski ve\u010deri, literarni ve\u010deri, performansi in razstave.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Med pomembnej\u0161e spremljevalne akcije (poleg delavnic) spadata \u0161e filmska produkcija in performans. Lastna filmska produkcija traja \u017ee od samega za\u010detka, ko se je porodilo trajno sodelovanje s srbsko filmsko sceno s Kino Klubom Novi Sad. V teh letih je bilo z njihovim mentorstvom posnetih veliko umetni\u0161kih in avtorskih dokumentarcev in animacij, ob jubilejni deseti obletnici pa se jim je pridru\u017eil \u0161e Digital Still iz Zrenjanina. Poleg filmske delavnice (ki je ena od najmo\u010dnej\u0161ih) so na prostoru Soto\u010dja potekali tudi filmski ve\u010deri, kjer so gostitelji in mentorji predstavljali svojo produkcijo in s tem omogo\u010dili \u0161ir\u0161i vpogled v filozofijo gibljivih slik. Skupna nota vseh kratkih filmov (dokumentarnih, animiranih, art, fantasti\u010dnih \u2026) je, da posku\u0161ajo na \u010dim bolj vesten na\u010din prenesti zunanjo resni\u010dnost na platno in tako \u0161iriti dodatne vizualne prostore, skozi katere potujejo igralci in gledalci.<\/p>\n

Pojem performansa je zelo \u0161irok,[xxvi]<\/a> uporabila pa sem ga zato, ker omogo\u010da obstoj odprte\u00a0 interpretacije, saj ga uporabljam v smislu umetnosti, ki zajema razli\u010dna podro\u010dja svojega bivanja \u2013 raznolikost disciplin in medijev, ki vklju\u010dujejo literaturo, film, gledali\u0161\u010de, glasbo, ples, video, fotografijo, sliko \u2026 Na festivalu je takih dogodkov, ki bi jih lahko poimenovali performans, veliko, re\u010demo lahko celo, da je celoten festival en sam velik performans, ki ponazarja dru\u017ebeno-politi\u010dno in aktualno kritiko na eni strani in obstoj alternativne umetnosti na drugi in kjer se predstava spreminja v veliko polje \u010dutnih esenc, ki jih performatorji ustvarjajo s pomo\u010djo telesa ali tehnologij. Performans\u00a0 poleg oblikovanega zvo\u010dnega okolja v dogajanje vklju\u010duje tudi druge umetnostne panoge: poezijo, avdio-vizualne dodatke, literarna prebiranja itd. Ljubitelji kulture imajo tako na festivalu mo\u017enost do\u017eiveti izvrsten repertoar me\u0161anice pesni\u0161tva, pripovedne izraznosti, odrske scene in doma\u010dega vzdu\u0161ja. Sajeta tako poslu\u0161alcem odpira pot v svet \u00bbvi\u0161jih\u00ab kulturnih potreb, osve\u0161\u010da jih glede umetni\u0161kih vrednot in razvija njihovo estetsko ob\u010dutljivost. Sajeti umetnost slu\u017ei kot refleksija dana\u0161njega stanja in \u010dasa ter nosi v sebi kriti\u010dne potenciale, s katerimi ozave\u0161\u010da ljudi in anga\u017eirano intervenira v svet, v katerem \u017eivimo. Tak umetni\u0161ki na\u010din izra\u017eanja dobiva v tem procesu aktivno vlogo in tako predstavlja osrednji atribut legitimacije druga\u010dnega, novega stila.<\/p>\n

Zanimiv performans, s katerim bom zaklju\u010dila ta prispevek, smo lahko videli na deseti Sajeti. Gre za multimedijski projekt Soundsculptures<\/em>, na katerem so se zdru\u017eili ustvarjalci iz razli\u010dnih umetni\u0161kih podro\u010dij, kjer so predstavljali zvo\u010dne skulpture, sestavljene iz razli\u010dnih materialov, preko katerih so izvajali elektronsko glasbo. Cilj je bil iz \u017ee obstoje\u010dih zvokov pridobiti nove, povsem edinstvene glasbene entitete, ki so jih reprezentirali neposredno na odru pred publiko. Bistvo projekta je bilo dimenzije prostora in \u010dasa spremeniti v neskon\u010dno razse\u017enost, kjer se tako prva kot druga na dolo\u010deni to\u010dki zdru\u017eita, ustavita oziroma se zabri\u0161eta. Tak je tudi osnoven princip Sajete, ki je v vsem tem \u010dasu postala vseobse\u017een pojav, ki sega vse do brezmejnosti svobode. In ta koncept je eden od bistvenih, zaradi katerih se Sajeta vsako leto vra\u010da in vsako leto znova udari na Soto\u010dje.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Sajetini Veterani \u2013 nekaj utrinkov iz preteklih let festivala: Veteran Damir Avdi\u0107 aka Bosanski Psiho (zgoraj levo), Veteran Ivan Volari\u010d \u2013 Feo (zgoraj desno), Veteran Francesco Cusa (spodaj levo) in Veteran Marko Brecelj (spodaj desno). Foto: Damjana Teodorovi\u0107 in arhiv ZTMD<\/figcaption><\/figure>\n

<\/strong><\/p>\n

* Besedilo je skraj\u0161ana in prirejena verzija seminarske naloge pri izbirnem predmetu popularna godba na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

LITERATURA: <\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Blaukopf, Kurt: Glasba v dru\u017ebenih spremembah: temeljne poteze sociologije glasbe, SH, Ljubljana, 1993<\/p>\n

b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Frith, Simon: Zvo\u010dni u\u010dinki: mladina, brezdelje in politika rock and rola, Krt, Ljubljana, 1986<\/p>\n

c)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kozorog, Miha: Lokalne godbe iz Tolmina v lu\u010di prostora in identitet, diplomsko delo, Ljubljana 2002<\/p>\n

d)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kozorog, Miha: Turizem na Tolminskem med lokalnimi praksami in institucijami: problematika turisti\u010dne destinacije v nastajanju, doktorska disertacija, Ljubljana, 2007<\/p>\n

e)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Merriam, Alan P.: Antropologija glasbe, Spekter, Ljubljana, 2000<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

OSTALI VIRI:<\/strong><\/p>\n

f)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Stibilj, Milan: Kultura iz plo\u010devinke, 1996, Ljubljana; najdeno na naslovu http:\/\/www2.arnes.si\/finearts\/stibilj\/tin-slo.pdf<\/a><\/p>\n

g)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 http:\/\/www.rockobrobje.com\/kult_kl.html<\/a><\/p>\n

h)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 http:\/\/www.sajeta.org<\/a><\/p>\n

i)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 http:\/\/books.google.si\/books?id=DSYOAAAAQAAJ&dq=On+record:+rock,+pop,+and+the+written+word&source=gbs_navlinks_s<\/a><\/p>\n

j)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Alternative_rock<\/a><\/p>\n

k)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hhhp:\/\/video.aol.fr\/video-detail\/wwwvestsi-avtorjem-kar-jim-gre\/4198645319<\/p>\n

l)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 http:\/\/zlipodstanar.com<\/a><\/p>\n

m)\u00a0\u00a0\u00a0 NPK 2008-2011, najdeno na naslovu<\/p>\n

http:\/\/www.pora-gr.si\/datoteke\/nacionalni_program_za_kulturo_2008-2011.pdf<\/p>\n

[i]<\/a> Kozorog izhaja iz dela Sarah Thornton (1995): Club cultures: Music, media and subcultural capital<\/em>.<\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ Tako je Thorntonova pri definiranju popularnega, zopet izhajajo\u010d iz pretresanja estetike, dala poudarek na odobravanem, \u017eelenem in tistem, kar imamo radi. Kot pravi, se okusi ‘med seboj borijo prav zato, ker ljudje sebe in druge definirajo glede na to, kar imajo in \u010desar nimajo radi \/\u2026\/’\u00ab<\/em> (Thornton, 1995: 164, v Kozorog, 2002: 9 ).<\/p>\n

[ii]<\/a> Miha Kozorog, 2002, str. 7-9.<\/p>\n

[iii]<\/a> Underground<\/em> scena je tu mi\u0161ljena kot alternativa v smislu opozicije dominantnemu glasbenemu toku oziroma kot pozicija, ki ponuja nove, druga\u010dne, neobi\u010dajne re\u0161itve v glasbi.<\/p>\n

[iv]<\/a> Frith, Simon, 1986, str. 7.<\/p>\n

[v]<\/a> Milan Stibilj, 1996, str. 5.<\/p>\n

[vi]<\/a> V glasbeni industriji so sredstva distribucije skoncentrirana v rokah malo\u0161tevilnih glasbenih producentov, ki distribuirajo tisto glasbo, ki prina\u0161a dobi\u010dek. Kljub temu da tak sistem dolo\u010da, kaj se bo poslu\u0161alo, vseeno ne more dolo\u010diti pomena glasbe, ker le-ta nastane v interakciji s poslu\u0161alcem (ob\u010dinstvom). Tak odnos pa je povezan tudi z dru\u017ebenimi silami, ki dolo\u010dajo, kako se bo glasba poslu\u0161ala in uporabljala.<\/p>\n

[vii]<\/a> Tekst je objavljen v NPK 2008\u20132011 v poglavju Pluralizem, svoboda izra\u017eanja in enake mo\u017enosti za ustvarjanje<\/p>\n

[viii]<\/a> http:\/\/www.rockobrobje.com\/kult_kl.html<\/a><\/p>\n

[ix]<\/a> Pojem estetskega je poglavje zase \u2013 jaz ga uporabljam v smislu izku\u0161nje, ki je v osnovi simbolne narave in deluje na ravni emocij. Ne gre samo za znanost o lepem v glasbi ali za u\u017eitek, ki ga ob lepem do\u017eivljamo, ampak vklju\u010dujem v estetsko tudi globlje do\u017eivljanje in interpretacijo sporo\u010dil, ki nam jih glasba prina\u0161a. In na tej to\u010dki je zame estetsko bistvenega pomena \u2013 glasba s svojo zvokovno obliko dobi dolo\u010deno sporo\u010dilno vrednost, ki jo vsak poslu\u0161alec pojmuje glede na svoj psiholo\u0161ki, socialni in dru\u017ebeni status. Pojem estetike tako konstantno variira, isti pa ostaja samo en njen segment \u2013 globlji in skriti pomen.<\/p>\n

[x]<\/a> Blaukopf pojem glasbene prakse sestavi iz treh sklopov: a) na\u010din glasbenega vedenja, b) vzorec glasbenega vedenja, c) pri\u010dakovanje glasbenega vedenja. Sociologijo glasbe opredeli kot zbirko vseh dru\u017ebenih danosti, ki so relevantne za glasbeno prakso in so odlo\u010dilnega pomena za njeno spreminjanje. Besede praksa ne smemo jemati v o\u017ejem pomenu besede kot \u00bbprakti\u010dno zvene\u010de\u00ab, ampak mora zajemati vsa dejanja na glasbenem podro\u010dju (Blaukopf, 1993, str. 16)<\/p>\n

[xi]<\/a> Alan P. Merriam, 2000, str. 22<\/p>\n

[xii]<\/a> O naravi in razlikovanju pojmov znak\u2013simbol v glasbi je govoril Merriam v poglavju Glasba kot simbolno vedenje (glej Meriam, 2000, str. 182-205).\u00a0 Na tem mestu povzemam njegovo ugotovitev, da lahko simbolizem v glasbi obravnavamo na \u0161tirih ravneh: petje, ki se ka\u017ee v besedilih pesmi, kot simbolni odraz \u010dustvenega in kulturnega pomena glasbe, kot odraz kulturnega vedenja in vrednosti drugih dru\u017eb v glasbi ter kot globoki simbolizem univerzalnih na\u010del, ki ga najdemo v glasbi.<\/em><\/p>\n

[xiii]<\/a> Alan P. Merriam, 2000, str. 185<\/p>\n

[xiv]<\/a> V Alan P. Merriam, 2000, str. 250<\/p>\n

[xv]<\/a> Alan P. Merriam<\/em>, 2000, str. 250; Merriam sinkretizem opredeljuje kot enega od vidikov preinterpretiranja:\u00a0 \u00bb\/\u2026\/ Preinterpretiranje se nana\u0161a na proces, s katerim starim pomenom pripi\u0161emo nove elemente oziroma s katerim se kulturni pomen starih oblik spremeni zaradi novih vrednot, sinkretizem pa je proces stapljanja elementov dveh ali ve\u010d kultur, ki prinese tako spremembe v vrednosti kot v obliki. \/\u2026\/\u00ab<\/p>\n

[xvi]<\/a> Na vsaki Sajeti se je na odru predstavilo pribli\u017eno 10\u201315 avtorjev ali skupin (razen na prvih dveh), tako da je celoten pregled nemogo\u010de narediti, kaj \u0161ele obravnavati vsakega posebej. Seznam nastopajo\u010dih za vsa leta je mogo\u010de najti na spletni strani festivala http:\/\/www.sajeta.org<\/a><\/em>, lahko pa re\u010demo, da v programu poleg avtorjev, ki so cveteli na odru \u017ee v 80-ih in 90-ih letih (starej\u0161a generacija) najdemo tudi sodobnike, predvsem iz nem\u0161ke in dunajske scene, pa tudi iz Slovenije.<\/p>\n

[xvii]<\/a> Na uvodnem ve\u010deru\u00a0 jubilejne Desete Sajete so se sre\u010dali DJ<\/em> Marcus<\/em> Detmer<\/em>, Joseph<\/em> Suchy<\/em>, Paul<\/em> Wirkus<\/em>, Zel<\/em> in Toma\u017e<\/em> Grom<\/em>.<\/p>\n

[xviii]<\/a> Direktor glasbenega informacijskega centra Mice Peter Ranta\u0161a je na Sajeti 2008 predaval na temo pravi\u010dnega razdeljevanja denarja od prodaje albumov glasbenikom oziroma avtorjem. Je tudi pobudnik kampanje Fair Music, prve globalne iniciative za pravi\u010dnost v glasbenem poslu, katere cilj je predstaviti stanje v glasbeni industriji in produkciji in dvigniti raven zavedanja o dejanskih razmerah, v katerih so se v sedanjem \u010dasu zna\u0161li glasbeniki. Na predavanju je orisal problematiko prodaje plo\u0161\u010d in zgo\u0161\u010denk in izpostavil ekonomsko in vsebinsko vrednost glasbenih izdelkov \u2013 kot je povedal, je dol\u017enost tega projekta dolo\u010diti natan\u010dne dolo\u010dbe in standarde pojma pravi\u010dnosti in po\u0161tenosti v odnosu do glasbe. V na\u010drtu je priprava natan\u010dnih dolo\u010dil, ki bo \u0161\u010ditila avtorje in njihove pravice (za\u0161\u010dita umetnikov pred slabimi pogoji dela, nepo\u0161tenimi pogodbami, ki omejujejo njegovo ustvarjalnost, v trgovinah naj bi v bodo\u010de postavili fair music police<\/em> z glasbo, kjer bi bili artikli tistih zalo\u017eb, ki upo\u0161tevajo ta na\u010dela \u2026)<\/p>\n

[xix]<\/a> Besedilo je del predavanja, ki se je odvijalo na Soto\u010dju 4. avgusta 2008, video posnetek pa je mogo\u010de najti na naslovu <\/strong>hhhp:\/\/video.aol.fr\/video-detail\/wwwvestsi-avtorjem-kar-jim-gre\/4198645319 <\/strong><\/em><\/p>\n

[xx]<\/a> Zdenko Franji\u0107 je bil gost tudi na 5. KantOut festu v Tolminu leta 2009, ko je kot Lutaju\u0107i DJ Zdena<\/em> pri\u0161el s svojim kitaristom Loujem<\/em> Profom<\/em> in elektronskimi podlagami in tako predstavil svojevrstno zmes elektronskih bitov, trip-hopa, proletarske poezije in vokala. Pri njem je tudi Damir<\/em> Avdi\u0107<\/em> \u2013 Bosanski<\/em> psiho<\/em> (redni gost Sajete) izdal svojo prvo plo\u0161\u010do.<\/p>\n

[xxi]<\/a> Majke<\/em>, Satan<\/em> Panonski<\/em>, Spoons<\/em>, Messerschmitt<\/em>, The<\/em> Bambi<\/em> Molesters<\/em> \u2026<\/p>\n

[xxii]<\/a> Miha Kozorog v svoji doktorski disertaciji raziskuje podro\u010dje antropologije turizma na Tolminskem, kjer se loti analize antropologije prostora. Skozi celoten tekst obravnava razli\u010dne pristope k problematiki in med drugim raziskuje tudi pomen festivalov, ki delujejo v smislu razpoznavnosti kot blagovna znamka Tolmina. Med njimi je seveda tudi Sajeta.<\/p>\n

[xxiii]<\/a> Za\u010detniki kulturnih \u0161tudijev (predvsem subkultur) so se v povezavi mladinskih subkultur in popularne kulture osredoto\u010dali predvsem na dru\u017ebene razrede, \u0161ele kasneje se je podro\u010dje raz\u0161irilo tudi na ostale segmente (identiteta, rasa, spol, starost \u2026 ) Danes se te \u0161tudije na podro\u010dju raziskovanja glasbe opredeljujejo tudi skozi podro\u010dja znanosti kot so glasbena pedagogika, muzikologija, psihologija, kulturologija, antropologija, semiotika \u2026 Tovrstno preu\u010devanje postaja na tak na\u010din interdisciplinarno.<\/p>\n

[xxiv]<\/a>, 24<\/sup> V Frith, Simon in Goodwin, Andrew; On Record: Rock, Pop, and the Written Word, najdeno na naslovu<\/p>\n

http:\/\/books.google.si\/books?id=DSYOAAAAQAAJ&dq=On+record:+rock,+pop,+and+the+written+word&source=gbs_navlinks_s<\/a> <\/em><\/p>\n

[xxv]<\/a> Tu so mi\u0161ljeni tisti obiskovalci, ki spadajo po Riesmanu v \u00bbmajority\u00ab; to pomeni, da na osnovi svojega (po njihovem mnenju dru\u017ebeno konvencionalnega mi\u0161ljenja) nimajo \u010dasa za take neumnosti.<\/p>\n

[xxvi]<\/a> Pojem bom uporabljala v smislu \u017eive umetnosti, kjer se odnos med performatorjem in publiko odvija v javnosti in direktno med njima.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Glasba pri\u010denja tam, kjer kon\u010duje beseda.
\n(Heinrich Heine)<\/p>\n","protected":false},"author":28,"featured_media":757,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-746","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/746","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/28"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=746"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/746\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6163,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/746\/revisions\/6163"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/757"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=746"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=746"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=746"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}