![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/08\/BLITZ_logo-150x150.jpg\"){kind=logo}
\u00a0\u00a0v sodelovanju z BLITZ Film & Video Distribution<\/b><\/p>\n\u00a0\u00a0v sodelovanju z BLITZ Film & Video Distribution<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
Mitja Reichenberg<\/p>\n
Svoboda je le svoboda nekaterih<\/strong><\/p>\n Peta veja oblasti<\/i> (The Fifth Estate<\/i>, re\u017eija Bill Condon, glasba Carter Burwell, 2013)<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Da ne pozabimo, kaj je WikiLeaks spro\u017eil, je morda najbolje, da za za\u010detek pogledamo nekaj zgodovinskih dejstev:<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 December 2006: Zagon spletne strani WikiLeaks.org. Julian Assange, nekdanji avstralski ra\u010dunalni\u0161ki heker, kriptograf in spletni aktivist z neomajnim mnenjem glede svobode in transparentnosti, se postavi za glavnega urednika<\/i><\/p>\n – \u00a0 \u00a0Avgust 2007: \u010casnik\u00a0The Guardian\u00a0na naslovnici objavi zgodbo o pokvarjenosti kenijske vlade; kot vir navede WikiLeaks<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 November 2007: Na spletu je objavljen podroben opis internih postopkov v zaporu Guantanamo Bay<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 November 2007: Daniel Berg za\u010dne prostovoljno sodelovati pri WikiLeaksu<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 December 2008: Berg in Julian Assange se prvi\u010d sre\u010data v \u017eivo<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Januar 2009: Daniel pusti slu\u017ebo in za\u010dne redno delati pri WikiLeaksu<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 April 2009: WikiLeaksu se pridru\u017ei Arhitekt (Marcus) in takoj za\u010dne nadgrajevati operacijski sistem in sistem oddajanja prispevkov<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 November 2009: Pol milijona nikoli obelodanjenih sporo\u010dil prek pozivnikov med napadi 11. septembra objavijo na WikiLeaksu<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0 April 2010: WikiLeaks objavi video \u00bbPostranski umor\u00ab iz leta 2007, v katerem ameri\u0161ki voja\u0161ki helikopterji pobijajo civiliste, med njimi dva uslu\u017ebenca agencije Reuters<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Maj 2010: V Iraku v zvezi z objavo videa \u00bbPostranski umor\u00ab primejo voja\u0161kega specialista Bradleyja Manninga<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Julij 2010:\u00a0The Guardian, The New York Times\u00a0in\u00a0Der Spiegel\u00a0z WikiLeaksom objavijo na ducate \u010dlankov na podlagi 91 tiso\u010dih strogo zaupnih ameri\u0161kih voja\u0161kih dokumentov iz vojne v Afganistanu. WikiLeaks 76 tiso\u010d od teh dokumentov objavi v izvirniku<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Avgust 2010: Dve \u0160vedinji trdita, da je Assange z njima seksal brez za\u0161\u010dite; izdan je nalog za prijetje zaradi spolne zlorabe, in nato umaknjen<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Avgust 2010: Assange suspendira Berga<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 September 2010: Berg in Arhitekt zapustita WikiLeaks, pri tem pa odstranita vse izbolj\u0161ave, ki jih je slednji prispeval za olaj\u0161ano oddajo prispevkov; zdaj je novo gradivo nemogo\u010de oddajati neposredno prek spleta<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Oktober 2010:\u00a0The Guardian, The New York Times\u00a0in\u00a0Der Spiegel\u00a0z WikiLeaksom objavijo vojne dnevnike iz vojne v Iraku, ki temeljijo na 400 tiso\u010dih strogo zaupnih ameri\u0161kih voja\u0161kih dokumentih; to je najve\u010dje voja\u0161ko razkritje v ameri\u0161ki zgodovini<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 November 2010: Na \u0160vedskem izdajo nalog za prijetje Assangea<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0 November 2010:\u00a0The Guardian, The New York Times, Der Spiegel, El Pais\u00a0in\u00a0Le Monde\u00a0z WikiLeaksom objavijo serijo \u010dlankov na podlagi 251.287 tajnih diplomatskih depe\u0161<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0 December 2010: Assange se preda londonski policiji in po nekaj dneh v priporu kon\u010da v hi\u0161nem priporu na domu nekega podpornika<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0 Februar. 2010: Britansko sodi\u0161\u010de zavrne Assangeovo trditev, da ga bodo izro\u010dili ZDA ali da na \u0160vedskem ne bo dele\u017een po\u0161tenega sojenja, in zauka\u017eejo izro\u010ditev; Assange se prito\u017ei<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0 Avgust 2011: WikiLeaks odkrije, da je na splet pricurljala kopija njihove datoteke z neprirejenimi diplomatskimi depe\u0161ami, in vseh 251.287 objavi v izvirniku<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Oktober 2011: WikiLeaks naznani, da bo zaradi finan\u010dne blokade poglavitnih izdajateljev kreditnih kartic, zaradi \u010desar je presahnil pritok denarja, za\u010dasno ukinil spletno stran<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Maj 2012: Assange zgubi priziv na Vrhovnem sodi\u0161\u010du Velike Britanije, ki spet zauka\u017ee njegovo izro\u010ditev \u0160vedski; zate\u010de se v veleposlani\u0161tvo Ekvadorja, kjer ostane ve\u010d kot leto dni<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Junij 2013: Edward Snowden, 29-letni pogodbeni analitik pri ameri\u0161ki Agenciji za nacionalno varnost, razkrije podrobnosti o tajnih vladnih programih za nadzor; WikiLeaks mu poskrbi pravno pomo\u010d<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Julij 2013: Bradleyja Manninga zaradi posredovanja tajnih podatkov WikiLeaksu z obto\u017ebo vohunstva obsodijo na 35 let zapora<\/i><\/p>\n <\/p>\n Glasbo k temu filmu je prispeval Carter Burwell (1955), filmski komponist bratov Coen, njegov glasbeni podpis pa ve\u010dkrat najdemo tudi pri re\u017eiserju Spike Jonzeu in nekaterih drugih bolj ali manj uspe\u0161nih projektih \u2013 tudi z Billom Condonom je \u017ee sodeloval, kar pomeni, da sta vedela, kaj ju \u010daka. Med opaznej\u0161imi partiturami Cartera Burwella so zagotovo Storyville<\/i> (Mark Frost, 1992), Nevarna \u017eenska<\/i> (A Dangerous Woman<\/i>, Stephen Gyllenhall, 1993), Fargo<\/i> (Joel in Ethan Coen, 1996), Bogovi in po\u0161asti<\/i> (Gods and Monsters<\/i>, Bill Condon, 1998), Biti John Malkovich<\/i> (Being John Malkovich<\/i>, Spike Jonze, 1999), Ni prostora za starce<\/i> (No Country For Old Man<\/i>, Joel in Ethan Coen, 2007) in Pravi pogum <\/i>(True Grit<\/i>, Joel in Ethan Coen, 2010). Sedanji film Peta veja oblasti<\/i> (The Fifth Estate<\/i>, Bill Condon, 2013) pa ga postavlja delno v novo lu\u010d \u2013 predvsem zaradi izbora glasbenega tkiva in izraza. Poglejmo in poslu\u0161ajmo, kako je s tem.<\/p>\n Partitura ima kar 24 samostojni enot, ki pa so kraj\u0161e in dalj\u0161e. Nekatere so resni\u010dno samo glasbene misli, utripi, nekak\u0161ne reminiscence in poudarki, nekatere pa vredne premisleka in poslu\u0161anja. Uvodna tema je vsekakor A History of Media<\/i>, pri kateri pa bi pri\u010dakovali nekaj ve\u010d inventivnosti in bistveno manj Bondovih dramskih zvokov, sledi ji tema Live<\/i>, ki pa je \u017eal bolj podobna uvodni glasbeni \u0161pici filma Iztrebljevalec<\/i> (Blade Runner<\/i>, Ridley Scott, 1982), kjer pa je glasbo naredil Vangelis. Morda ni naklju\u010dje, da je nekako ‘povzel’ ta glasbeni priokus, saj se ga dr\u017ei tudi v nadaljevanju: del The Family<\/i> namre\u010d prav nesramno spominja na Vangelisove glasbene eksperimente iz davnih osemdesetih. Pri The <\/i>Submission Platform<\/i> <\/i>se pojavi dobri stari Burwell in nas prepri\u010da, da je njegova partitura vendar vredna posluha. Sledi del Always<\/i> (Amon Tobin), bolj ali manj verodostojna pop-elektronika, pod katero se Burwell ne podpisuje, nato pa je njegov The Informer<\/i>, s katerim pa se ponovno povrnemo v dobre stare Burwell glasbene ideje. Skladbe Face to Face<\/i> bi ne bilo potrebno narediti, saj je tako enoli\u010dna in raztegnjena, da bi jo lahko presko\u010dili, pa bi film bil prav tako zanimiv.<\/p>\n We Promise to Publish in Full<\/i> je melodramatska sekvenca, vredna glasbenega premisleka in pozornosti, prav tako Extraction<\/i>, ki se razvije v bolj ritmi\u010dne in kanoni\u010dne sekvence, glasbene zanke ter nemelodi\u010dne strukture. Come Catch Me<\/i> (Emika) je ne-Burwellova elektro-popevka povpre\u010dnega okusa, The Destruction of the Platform<\/i> pa skoraj lamentacija slabega orkestratorja in komponista, vsekakor Cartera Burwella, z ne preve\u010d inventivnim pristopom. Del History Will Judge<\/i> se uvr\u0161\u010da v tiste znane hollywoodske ‘juna\u0161ke’ glasbene pohode, medtem ko prina\u0161a No One Will Be Able to Submit<\/i> nekaj dobre zvo\u010dne ostrine in jasnosti; morda je to bolj opa\u017een glasbeni prispevek Cartera Burwella, \u010de seveda izvzamemo naslovno temo A Fifth Estate<\/i> \u2013 dobro postavljeno melodi\u010dno in kompozicijsko enoto, ki se zaklju\u010di z delom Asylum<\/i>. To pa je nekoliko retro-filmsko obarvana kompozicija, s katero na koncu koncev Carter Burwell podpi\u0161e svoj prispevek.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Svoboda govora = trikrat premisli preden pove\u0161 in – objavi\u0161<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":7603,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-7599","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7599","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7599"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7599\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7626,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7599\/revisions\/7626"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/7603"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7599"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7599"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7599"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/Peta-veja_2-150x150.jpg\")
Film pri\u010dne svojo pripoved v preteklosti, ko se ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange (Benedict Cumberbatch) pove\u017ee s kolegom Danielom Domscheit-Bergom (Daniel Br\u00fchl). Skupaj ustvarita spletno mesto, kjer se lahko anonimno razkrivajo strogo zaupni podatki in razsvetljujejo vladne skrivnosti ter poslovni kriminal. Ko se Assange in Berg dokopljeta do najob\u0161irnej\u0161ega sve\u017enja zaupnih vohunskih dokumentov v zgodovini ZDA, se znajdeta na nasprotnih bregovih \u2013 in cena varovanja skrivnosti v svobodni dru\u017ebi je visoka. V \u010dasu svobode je o\u010ditno dobro premisliti, kaj izjavlja\u0161 in po\u010dne\u0161, pa \u010detudi ima\u0161 pravico ali celo dokumentacijo. Stvar resni\u010dno ni tako preprosta, kakor se sli\u0161i ali zgleda na prvi trenutek. Svoboda je le svoboda nekaterih. \u017de George Orwell je o tem pisal, ne le v svojem popularnem delu 1984<\/i>, temve\u010d morda \u0161e najbolj v svojem zoolo\u0161kem romanu \u017divalska farma<\/i>. Tudi tam so \u017eivali ob prevzetju kmetije izjavile in celo zapisale, da so vse \u017eivali enakopravne. Prav kmalu pa se je pojavil aneks k tej izjavi in jo smiselno dopolnil: vse \u017eivali so res enakopravne, le da so nekatere bolj enakopravne. C’est la vie<\/i>.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/Peta-veja_3-150x150.jpg\")
The Veil of Secrecy<\/i> nam sicer daje mo\u017enost, da se v filmu identificiramo tako s samo problematiko, kakor tudi s \u010dasovno (ne)distanco, saj spregovori skozi sodobni glasbeni jezik, vendar ji primanjkuje tistega dialoga s filmsko sliko, ki naredi filmsko glasbo pravzaprav enakovredno partnerico v tej sedmi umetnosti. Morda res, da je Carter Burwell \u017eelel na vse pretege na\u0161e uho ujeti v ‘sodobnost’ kraja in \u010dasa, vendar bi to lahko naredil tudi kako druga\u010de \u2013 elektronika pa\u010d ni vedno najbolj\u0161a izbira, je pa res, da je najbolj razvpita in \u0161ablonska. Sledi dalj\u0161a partitura z naslovom The Next Time<\/i>, ki prina\u0161a nekaj melodi\u010dne in strukturne sve\u017eine, pa tudi v film nekako ‘sede’, saj se zna postaviti na stran tesnobe resnice, ki je brez milosti in liri\u010dnega pogleda na \u010das in prostor, ki bi lahko bil idealen. Del Never Mess with Sunday<\/i> (Yppah) je ponovno pop-tobogan brez Burwella, medtem ko The Assassination of<\/i> Oscar Kingara<\/i> pripravlja dramske zaplete tako nad, pod in za filmskim platnom \u2013 dobra igra vsega. Sledi Collateral Murder<\/i>, ki se vplete v bolj epski del filma, in se pravzaprav izpoje v Take the Fight to Them<\/i>; medtem ko Come Alone<\/i> ponovno premleva stare obrazce, Elephant<\/i> (Tame Impala) pa se spogleduje z rock sceno devetdesetih in seveda ni delo Cartera Burwella. Sledi The Return to Daniel<\/i>, ki skupaj s klavirjem zazveni bistveno bolj filmsko in se ume\u0161\u010da pravzaprav v pravo zaporedje dogodkov: nekje med resnico o resnicah in interpretacijo politi\u010dnih akterjev, medijev ter barve denarja, uspeha in kariere.<\/p>\n