![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/Enderjeva-igra_3-150x150.jpg\")
<\/p>\nMitja Reichenberg<\/p>\n
(Ka)ko se igr\u00e1 neka \u00edgra<\/b><\/p>\n
Enderjeva igra<\/i> (Ender’s Game<\/i>, re\u017eija Gavin Hood, glasba Steve Jablonsky, 2013)<\/p>\n
<\/p>\n
V dolgo pri\u010dakovani priredbi klasi\u010dnega mladinskega futuristi\u010dnega romana Orsona Scotta Carda, se sijajen in neverjetno nadarjen dvanajstletnik poda na urjenje, da postane najve\u010dji voja\u0161ki poveljnik na Zemlji \u2013 karkoli \u017ee to pomeni.<\/p>\n
<\/p>\n
Gavin Hood (roj. 1963) je re\u017eiser akcijskih dram, kot so na primer odmevni Tsotsi<\/i> (2005, glasba Paul Hepker in Mark Kilian), potem Ugrabitev<\/i> (Rendition<\/i>, 2007, glasba ponovno Paul Hepker in Mark Kilian) in Mo\u017eje X na za\u010detku: Wolverine<\/i> (X-Men Origins: Wolverine<\/i>, 2009; glasba Harry Gregson-Williams) in se tokrat predstavlja s filmsko adaptacijo klasi\u010dnega sci-fi romana Orsona Scotta Carda. Zgodba, ki je v knji\u017eni izdaji prejela ve\u010d nagrad in ima \u017ee skoraj trideset let svoje stalne in nove obo\u017eevalce, se za\u010dne nekaj desetletij po uni\u010dujo\u010dem napadu \u017eu\u017eelkam podobnih bitij, ko se pre\u017eiveli Zemljani na ponovni napad leta in leta pripravljajo tako, da vzgajajo novo generacijo genijev v bojevnike. Po napadu skrivnostnih nezemljanov, ki skoraj uni\u010dijo \u010dlove\u0161tvo, se mednarodna koalicija odlo\u010di ustanoviti program treninga mladih super vojakov, ki bodo lahko nadaljevali misijo vojnega heroja Mazerja (sir Ben Kingsley). Pod trdo roko polkovnika Graffa (Harrison Ford) v vojnih igrah najve\u010d talenta poka\u017ee srame\u017eljivi, toda briljantni mladeni\u010d Ender Wiggin (Asa Butterfield), ki kmalu postane Mazerjev varovanec. In upor, bitka, vojna, igra se pri\u010dne. Po romanu Orsona Scotta Carda in lastnem scenariju je film re\u017eiral Gavin Hood, za katerega pa lahko re\u010demo, da je opravil dobro obrtni\u0161ko delo, saj mu sama zgodba narekuje tempo in gradnjo filma. Igrajo \u0161e nominiranke za Oskarja \u2013 Hailee Steinfeld (kot Petra Arkanian), Viola Davis (kot majorka Gwen Anderson) in Abigail Breslin (kot Valentine Wiggin) ter \u017ee omenjeni oskarjevec sir Ben Kingsley, glasbo pa je napisal Steve Jablonsky.<\/p>\n
Steve Jablonsky (roj. 1970) je pri\u010del svojo glasbeno kariero kot skladatelj pri filmu Meja ob meji<\/i> (Border to Border<\/i>, Thomas Whelan, 1998) in tako nase opozoril na festivalu neodvisnega filma v New Yorku, saj je film dobil posebno nagrado \u017eirije za komedijo in glavno \u017eensko vlogo (Colette O’Connell). Njegovo glasbo potem sre\u010damo v grozljivki Teksa\u0161ki pokol z motorko<\/i> (The Texas Chainsaw Massacre<\/i>, Marcus Nispel, 2003), celotna partitura pa je bila nagrajena z nagrado BMI (British Music Institute Film & TV Awards). Sledila je uspe\u0161na glasba za film Otok<\/i> (The Island<\/i>, Michael Bay, 2005), potem pa Transformerji<\/i> (Transformers<\/i> Michael Bay, 2007), zloglasni Petek 13<\/i> (Friday the 13th<\/i>, Marcus Nispel, 2009) in pa Bojna ladja<\/i> (Battleship<\/i>, Peter Berg, 2012). Pred kratkim pa smo lahko prisluhnili tudi njegovi popolnoma novi partituri, ki jo je naredil za film Gangsterska enota<\/i> (Gangster Squad<\/i>, Ruben Fleischer, 2013). Sedanja Enderjeva igra<\/i>, to moramo priznati, ne odstopa bistveno od pri\u010dakovanih Jablonsky-idej. Morda se nekje \u0161e celo ponavlja \u2013 sploh, \u010de poznamo malo bolj natan\u010dno njegove Transformerje<\/i> z vsemi nadaljevanji, variacijami in predelavami, eden zadnjih pa je pravkar v postprodukciji in bi naj lu\u010d platna zagledal leta 2014. No, pa poslu\u0161ajmo, kaj ima tokrat za ponuditi v tej igri.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/Enderjeva-igra_1-150x150.jpg\")
<\/p>\n
Partitura Steva Jablonskega ima enaindvajset delov, pri\u010dne pa dokaj prepri\u010dljivo \u2013 Ender’s War<\/i> je nekak\u0161na uvodna me\u0161anica tipi\u010dnega zvoka, ki smo ga poznali iz nekaterih njegovih partitur nekaj let nazaj. Ritmika, postavljena v godalno sekcijo, spremljana s precej rapsodi\u010dno tolkalno in trobilno ritmiko, spominja na zgodnjega Hansa Zimmerja, vendar se umakne nekoliko bolj v ‘klasi\u010dne’ harmonske vode. Gre za predvidljivo vojno sunkovitost, ki jo poznamo recimo iz filma Gladiator <\/i>(Ridley Scott, 2000), kjer pa je prav Zimmer postavil tedaj nove standarde za bitke na filmskem platnu. Jablonsky v tej maniri nadaljuje v delu Stay Down<\/i>, vendar se bolj pribli\u017ea filmu in filmski pripovedi, saj z dolgimi toni zarisuje praznost in pu\u0161\u010dobnost planeta Zemlja in kozmosa: ne more pa mimo standardnih tolkal, postavljenih nekam v daljavo in pri\u010dakovanje. Nekoliko bolj razgiban del je Battle School<\/i>, vendar nam ne ponudi prav velike druga\u010dnosti, sploh zaradi ujetosti v ritmizacijo strogega nabijanja ritmi\u010dnih struktur, ki so kakor za\u0161\u010ditni znak tega filma. Lahko bi napisali: \u0161koda. Filmska glasba ni sestavljena samo iz poudarjanja in pulziranja, \u010deprav razumemo, da je \u017eelel Steve Jablonsky glasbeno ‘sodelovati’ pri militarizaciji planeta in igri ponovnega osvajanja. V vojni igri?<\/p>\n
Del\u010dek Move It Launchies<\/i> je (niti minuto) dolg poudarek, pospremljen z zborovskim mo\u0161kim zvokom, \u017ee sli\u0161ano strukturo iz filmov Gospodar prstanov<\/i> (Howard Shore); sledi pa del The Battle Room<\/i>, s katero pa komponist nekoliko preseneti. \u0160e vedno smo sicer ujetniki ritmi\u010dnih fraz in preigravanja, toda celotna melodi\u010dnost je kon\u010dno postala nekoliko svetlej\u0161a, bolj optimisti\u010dna in manj te\u017eka, depresivna in utrujajo\u010da. V nadaljevanju sre\u010damo skladbo Mind Game Part 1 in Mind Game Part 2<\/i>, ki skupaj predstavljata vrata v bolj sugestivne glasbeno-filmske vode. Res je, da je film sam zasnovan kot sci-fi pripoved, vendar ni nujno vedno uporabljati tako predvidenih glasbenih kadenc, da ‘sedejo’ na slike kozmosa, brezte\u017enosti, praznosti, pozabe \u2026 Vse to ima lahko tudi drugi glasbeni odskok, za katerega pa bi se lahko Steve Jablonsky nekoliko bolj potrudil. Salamandar Battle<\/i> je tipi\u010den copy-paste produkt uvodnih delov partiture, ki jih v filmu sre\u010damo kar nekajkrat. Tako se tudi Dragon Army<\/i>, sicer filmsko izpostavljen element, sprevr\u017ee v to, kar se kasneje v Dragons Win<\/i> izpoje: dobro ute\u010den Jablonsky. Sledi \u0161e del Bonzo<\/i>, posve\u010den liku Bonzu Madridu (Moises Arias), kar je bolj ‘osebni’ pristop do filmske glasbe \u2013 smiselno zasnovana tema, ki se kot Wagnerjev leitmotiv<\/i> vpleta v film. \u010ce presko\u010dimo nekaj tipi\u010dnih glasbenih enot (na primer Ender Quits,<\/i> pa Mazer Rockham, Enemy Planet<\/i> in Command School<\/i>), potem naletimo na glasbeno-filmski del, ki ima druga\u010den karakter: Graduation Day.<\/i> V njem sre\u010damo sicer glasbeno strukturo samega filma, vendar se v dobri minuti razvije v glasbeno idejo, s katero Steve Jablonsky za\u0161ije skupaj filmski generacijski skok med nekdanjimi vojaki in novo mladostjo, kakor bi postavil most med neko\u010d in danes, vendar s skupnim ciljem.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/Enderjeva-igra_4-150x150.jpg\")
Temu sledi dalj\u0161a in (kon\u010dno) premi\u0161ljena partitura z naslovom Final Test<\/i>, v kateri pa, ojoj, lahko ve\u010d kot odli\u010dno sli\u0161imo tiste znane sci-fi glasbene prijeme mojstra Vangelisa v njegovem zgodovinskem glasbenem prispevku, v naslovni temi za film Iztrebljevalec<\/i> (Blade Runner<\/i>, Ridley Scott, 1982). Kot bi \u0161lo za nekak\u0161en poklon samemu \u017eanru (tudi kamere kar temu sledijo), imamo pred seboj nadaljevanje te zgodbe, pa \u0161e Harrison Ford pri tem pomaga, saj je bil v Iztrebljevalcu<\/i> znameniti Rick Deckard (filmska besedna igra za Ren\u00e9 Descartes?). Pri poslu\u0161anju in gledanju tega dela filma, se prestavimo za tri desetletja v preteklost in se mirno lahko vpra\u0161amo, ali je filmska glasba tista, ki postavlja pravila igre za dolo\u010den \u017eanr \u2013 tudi, ko gre za vpra\u0161anje pravega zgodovinsko-glasbenega spomina.<\/p>\n
Ko ta del primerjamo z Enemy Planet<\/i>, torej prej\u0161njim partiturnim odlomkom, pa se nam postavi \u0161e eno nujno vpra\u0161anje: ali je Steve Jablonsky sploh vedel, da je Vangelis \u017ee naredil to, kar se v filmu Enderjeva igra<\/i> dozdeva kot novost? Primerjanje teh dveh enot daje namre\u010d vtis, da je Jablonsky globoko v sebi prepri\u010dan, da je njegovo glasba unikatna. Sledi del Game Over<\/i>, s katerim se dobesedno, filmsko in sicer poslovimo od ideje, da je pred nami kaj mnogo ve\u010d, kot reciklirana partitura. Tako se tudi The Way We Win Matters<\/i> samo \u0161e enkrat ozre na vse povedano, film pa prepri\u010da v svoji predvidljivi smeri. S tem se tudi igra kot tak\u0161na postavi na stran igralca te igre, novega vojaka, poveljnika, voditelja, otroka-mladeni\u010da in heroja. Kakor bi pod\u010drtali \u017ee znano, Jablonsky zapi\u0161e \u0161e Ender’s Premise<\/i>, nekoliko dalj\u0161o elektro-vokalno kompozicijo z ne preve\u010d tenden\u010dnimi elementi, zaklju\u010di pa z delom Commander<\/i>, kakor bi \u017eelel dati piko na i<\/i>. Vendar postane bolj kot ne dvopi\u010dje. za katerim pa ne sledi sklepna misel, temve\u010d nekak\u0161en obvoz, obhod, post scriptum<\/i> brez poante. Tudi mo\u0161ki vokal, kasnej\u0161i tutti<\/i> zbor, gongi, militantni poudarki, vijuganje kratke godalne fraze in po\u010dasna glasbena gradnja ne pripomorejo k temu, da bi se ta filmska glasba razvila v kaj ve\u010d, kot le sistemati\u010dno so-pripovedovanje vsega videnega in sli\u0161anega. Verjamemo, da je mlaj\u0161i generaciji to morda po eni strani glasbena novost, a vendar moramo biti zvesti zgodovinskemu spominu in temu, da je filmska glasba pa\u010d nekaj, kar obstaja \u017ee dalj \u010dasa, kakor pa iPhone ali iPad, pa je morda prav zaradi tega dobro, da jo poznamo.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/Enderjeva-igra_2-150x150.jpg\")
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kakor v vesolju, tako na zemlji – kakor v vojni, tako v igri<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":7647,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-7646","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7646","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7646"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7646\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7657,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7646\/revisions\/7657"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/7647"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7646"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7646"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7646"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}