<\/p>\n
<\/p>\n
Genialni tur\u0161ki pianist Faz\u0131l Say<\/i> je postal reden gost Cankarjevega doma in Slovenske filharmonije (SF). Potem, ko smo ga imeli prvi\u010d prilo\u017enost poslu\u0161ati leta 2006 v zlatem abonmaju (z baltimorskimi simfoniki je igral Gershwinovo Rhapsody in Blue), se je pri nas ustavil vsaj na vsaki dve leti in v okviru srebrnega abonmaja odigral tudi solisti\u010dni recital, s SF pa se je prvi\u010d sre\u010dal na koncertu \u0161e v \u010dasu, ko je bil \u0161ef dirigent George Pehlivanian. Say se je tudi letos z veseljem vrnil na oder Gallusove dvorane, vendar tokrat prvi\u010d tudi v “zaresni” skladateljski vlogi. <\/span><\/p>\n Uvodoma je v mo\u010dno tur\u0161ko obarvanem glasbenem ve\u010deru prikladno zazvenela Mozartova<\/i> uvertura k spevoigri Beg iz Seraja<\/i>. Orkester je pod odli\u010dnim (in odlo\u010dnim) vodstvom gostujo\u010dega (prav tako tur\u0161kega) dirigenta Nacija \u00d6zg\u00fc\u00e7a<\/i> zazvenel prav prijetno “mozartovsko”, sploh v preciznih, a bogatih godalih in v lepo izpeljanem osrednjem delu. Vse na\u0161teto je bilo brez dvoma tudi posledica dejstva, da je \u00d6zg\u00fc\u00e7 celoten Beg iz Seraja \u017ee dirigiral, obenem pa gre za karizmati\u010dnega in sugestivnega dirigenta z izdelano vizijo in dobrodu\u0161nim pristopom; ta je bil jasen \u017ee iz \u00d6zg\u00fc\u00e7ove neprestane nasmejanosti in dobre volje na odru.\u00a0 <\/span><\/p>\n Jasno je, da je Faz\u0131l Say ena vodilnih osebnosti svetovnega pianizma, kar ne velja samo za \u010das njegovih sodobnikov, pa\u010d pa tudi za kar nekaj minulih desetletij. Tokrat je to pokazal in dokazal v Mozartovem Koncertu za klavir in orkester \u0161t. 23 v A-duru, K. 488<\/i>, ki ga je za\u010del zami\u0161ljeno poslu\u0161ajo\u010d uvod orkestra z rokama, naslonjenima na napenjalne vijake v notranjosti Steinwayjevega instrumenta (kar bi verjetno dvignilo obrvi marsikaterega pianista in\/ali ugla\u0161evalca). Ko je prvi stavek bo\u017eajo\u010de prijetno zdrsel mimo, se je v po\u010dasnem drugem udejanila \u0161e posebej lepa povezava med orkestrom in solistom (zaklju\u010dek s hornoma bi bil lahko bolj\u0161i). Say se z orkestrom giblje in diha tudi, ko ne igra, med igranjem pa se nasmiha, mi\u017ei, “dirigira” s prosto roko (medtem ko se druga giblje po klaviaturi) in vokalizira kot Gould ali Jarrett. V zadnjem stavku je orkester kljub prevladujo\u010di eleganci zaigral nekoliko bolj mehansko, morda (tudi) zaradi precej ostrega taktiranja dirigenta, na splo\u0161no pa smo bili pri\u010da odli\u010dni izvedbi Mozartove skladbe.\u00a0 <\/span><\/p>\n Poglavje zase pa so bili trije dodatki, ki jih je navdu\u0161enemu avditoriju poklonil Say. Ob prvem (ki ga nisem prepoznal) in zadnjem \u2013 Sayjevi priljubljeni jazzovsko obarvani razli\u010dici Mozartovega klavirskega Alla Turca<\/i>, ki vedno zabava in nasmeji poslu\u0161alce \u2013 si posebno omembo zaslu\u017ei nesluteno \u010dudovita izvedba Nokturna \u0161t. 20 v cis-molu<\/i>, ki me vedno spomni na W\u0142adys\u0142awa Szpilmana in ki ga je Chopin<\/i> posvetil sestri Ludwiki, objavljen pa je bil \u0161ele ve\u010d kot \u010detrt stoletja po skladateljevi smrti. Say je skladbo odigral tako presunljivo, da bi se kot obiskovalec koncerta po\u010dutil izpolnjenega tudi, \u010de bi bilo koncerta konec \u017ee takoj po njej. A sledile so prve stoje\u010de ovacije ve\u010dera…\u00a0 <\/span><\/p>\n V drugem delu koncerta je Say s\u00e9del v parter avditorija dvorane in prisluhnil orkestru, ki je odigral njegovo programsko Istanbulsko simfonijo, op. 28<\/i>. Fascinantna skladba v sedmih stavkih se za\u010dne s solom oceanskega bobna, eksoti\u010dnega in v klasi\u010dni glasbi redko uporabljenega tolkala, ki u\u010dinkovito posnema valovanje morja. Say je v partituri predpisal resni\u010dno obse\u017eno zasedbo orkestra (na odru je bilo npr. kar 12 violon\u010del), kar pripomore k barvitosti in polnosti zvoka. Navdu\u0161ili sta odli\u010dna, zares razigrana tolkalska sekcija ter trobente, \u0161e posebej vedno zanesljivi Tibor Kerekes. <\/span><\/p>\n Ob orkestru so nastopili \u0161e trije gostujo\u010di solisti iz Tur\u010dije, ki so zaigrali na tradicionalna glasbila \u2013 pi\u0161\u010dal nej, bobna kud\u00fcm in darabuka ter po izgledu in zvenu citram podobni kanun. Vsi trije izvrstni glasbeniki so virtuozi svojih instrumentov (njihova imena bi lahko zapisali tudi v koncertni list), morda najzanimivej\u0161a je bila pi\u0161\u010dal, ki je v nizkih registrih zazvenela tako zelo podobno \u010dlove\u0161kemu glasu, da sem \u0161e sam presene\u010deno pogledal, kje na odru se skriva \u0161e vokalni solist. Obse\u017ena godalna sekcija je \u0161e posebej bogato zazvenela v po\u010dasnem tretjem stavku, glasbeni podobi znamenite istanbulske Modre mo\u0161eje. V Finalu smo sli\u0161ali nemara najglasnej\u0161e note na velikem bobnu, ki sem jim bil do sedaj pri\u010da na klasi\u010dnih koncertih; v velikem kontrastu je sledil melanholi\u010dni solo neja in fagota, krog simfonije pa se je sklenil z valovanjem morja z za\u010detka skladbe (oceanski boben).\u00a0 <\/span><\/p>\n Faz\u0131l Say je za skladbo prejel \u0161e druge stoje\u010de ovacije ve\u010dera in veselim se \u017ee ponovnega obiska pianista, ki je pri nas vedno tako toplo sprejet, da se bo gotovo \u0161e rad vra\u010dal in \u010deprav smo \u0161ele v prvi polovici leto\u0161nje abonmajske sezone SF, si upam napovedati, da je bil tokratni koncert \u2013 predvsem po Sayjevi zaslugi \u2013 eden od njenih vrhuncev.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" dirigent Naci \u00d6zg\u00fc\u00e7, pianist Faz\u0131l Say<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":7716,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-7715","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7715","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7715"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7715\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7718,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7715\/revisions\/7718"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/7716"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7715"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7715"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7715"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}