![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/08\/BLITZ_logo-150x150.jpg\"){kind=logo}
<\/b><\/p>\n<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
\u00a0 v sodelovanju z BLITZ Film & Video Distribution<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
Mitja Reichenberg<\/p>\n
Kako se bomo neko\u010d igrali<\/b><\/p>\n
Igre lakote: Kruto ma\u0161\u010devanje<\/i> (The Hunger Games: Catching Fire<\/i>, re\u017eija Francis Lawrence, glasba James Newton Howard, 2013)<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/Igre-lakote2_2-150x150.jpg\")
<\/p>\n
Pred seboj imamo ponovno film, ki je sledil uspe\u0161nosti literarnega dela. Trilogijo o prihajajo\u010dem svetu vse kot prej lepih navad, je napisala Suzanne Collins v letih 2008, 2009 in 2010 ter z njo po\u017eela velik uspeh. Zanimivo bi bilo premi\u0161ljevati prav o dejstvu, da mlade generacije vznemirja prihodnost, ki pa je za\u010drtana kot nadaljevanje temnih idej, apokalipti\u010dnih misli, kot nadaljevanka literature 1984<\/i> (George Orwell), ali Krasni novi svet<\/i> (Brave New World<\/i>, Aldous Huxley), Fahrenheit 451<\/i> (Ray Bradbury), Gospodar muh<\/i> (Lord of the Flies<\/i>, William Golding), pri Collinsovi pa najdemo \u0161e skrite mitolo\u0161ke zgodbe o Tezeju (kot alter ego<\/i> Peeta Mallarka) in z njim povezane legende o kralju Minosu s Krete in Minotavru, da ne omenjamo spogledovanja z Ivano Orleansko (kot sedanja bolj bojevni\u0161ka filmsko-literarna Katniss Everdeen), velikim Shakespearom in mnogimi drugimi zgodbam o izgubljeni bodo\u010dnosti, intrigah, gladiatorskih bitkah, sovra\u0161tvu, ma\u0161\u010devanju, ljubezni in prijateljstvu. Skratka \u2013 prava literarna klasika, ki se spogleduje tudi z imeni starega sveta Rima in zgodovine (sre\u010damo tudi imena, kot so na primer Octavia, Flavius, Plutarh, Klaudius, Brutus, Markus, Seneka, Portia \u2026). \u010ce je to tisto, kar na prihodnosti dana\u0161njo mladino resni\u010dno vznemirja, potem bi se bilo dobro vpra\u0161ati kaj ve\u010d o sedanjosti. Ko so neko\u010d Alberta Einsteina vpra\u0161ali, katero bo po njegovem oro\u017eje v tretji svetovni vojni, je odgovoril, da tega seveda ne ve. Prepri\u010dan pa je,\u00a0da bo oro\u017eje v \u010detrti svetovni vojni kamen in palica ter, morda le kot posebnost tehnolo\u0161kega napredka, fra\u010da. V igrah lakote je vsaj lok.<\/p>\n
Zgodba filmskih iger lakote do sedaj: dr\u017eava Panem, ki jo predstavlja ble\u0161\u010de\u010di Kapitol, obkro\u017een z dvanajstimi okro\u017eji, je nastala na ru\u0161evinah obmo\u010dja, neko\u010d znanega kot Severna Amerika. V tej razslojeni dru\u017ebi \u0161estnajstletna Katniss Everdeen (Jennifer Lawrence) in njen prijatelj Gale Hawthorne (Liam Hemsworth) i\u0161\u010deta hrano v gozdu okoli svojega siroma\u0161nega okro\u017eja. S strahom in zaskrbljenostjo se pri\u010dakuje vsakoletni dan \u017eetve, saj se tedaj v vsakem iz dvanajstih okro\u017eij iz\u017ereba po dva tributa v starosti med dvanajstim in osemnajstim letom, da tekmujeta na tako imenovanih igrah lakote<\/i>. To so igre pre\u017eivetja, ki jih televizija prena\u0161a v \u017eivo in v katerih najstnike prisilijo v boj na \u017eivljenje in smrt. Ko je iz\u017erebana Prim, mlaj\u0161a sestra Katniss, se le-ta javi, da jo bo zamenjala. Tribut iz istega okro\u017eja postane Peeta Mellark (Josh Hutcherson), fant, s katerim Katniss kmalu razvije zapleten odnos. Drugi del, torej Igre lakote: Kruto ma\u0161\u010devanje<\/i>\u00a0pa se pri\u010dne, ko se Katniss s kolegom tributom Peeto po zmagi na igrah lakote varno vrne domov. A zmaga pomeni, da se morata zapustiti dru\u017eino in prijatelje in se podati na turnejo zmagovalcev po okro\u017ejih. Na poti Katniss zazna, da se kuha vstaja, a Kapitol \u0161e dr\u017ei oblast trdno v rokah in predsednik Snow (Donald Sutherland) \u017ee pripravlja naslednje igre lakote. Za Katniss \u0161e nikoli ni bilo toliko na kocki. Zdi se, da se je \u0161e v\u010deraj bojevala za to, da bi pre\u017eivela zloglasno gladiatorsko tekmovanje, sedaj pa se ponovno bli\u017eajo nove igre \u2013 \u017eal jubilejne, ki bodo zbobnale skupaj vse najslavnej\u0161e pretekle zmagovalce.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/Igre-lakote2_3-150x150.jpg\")
Prvi del, Igre lakote: Arena ma\u0161\u010devanja<\/i> (The Hunger Games<\/i>, 2012) je re\u017eiral Gary Ross, drugega, torej Igre lakote: Kruto ma\u0161\u010devanje<\/i> (The Hunger Games: Catching Fire<\/i>, 2013) pa Francis Lawrence. Razlike so minimalne, morda je Lawrence posvetil nekoliko ve\u010d pogledov notranjim do\u017eivljanjem likov, kot sta Katniss in Peeta, oba dela pa je glasbeno nadgradil filmski skladatelj James Newton Howard, kar pa jima daje zagotovo tisto skupno noto \u2013 v pravem in dobesednem pomenu. Glasbeni prispevek je vsekakor pri tak\u0161nih filmih izredno pomemben, saj nudi enovitost in povezanost delov v celoto filmske pripovedi.<\/p>\n
James Newton Howard (roj. 1951) je filmski skladatelj, ki je bil do sedaj nominiran \u017ee za osem oskarjev, sicer pa je dobitnik \u0161tevilnih glasbenih nagrad. Do sedaj ima za seboj ve\u010d kot 140 filmskih partitur, med katerimi moramo omeniti \u010cedno dekle<\/i> (Pretty Woman<\/i>, Garry Marshall, 1990), Tanka linija smrti<\/i> (Flatliners<\/i>, Joel Schumacher, 1990), \u017divi <\/i>(Alive<\/i>, Frank Marshall, 1993), Begunec<\/i> (The Fugitive<\/i>, Andrew Davis, 1993), \u0160esti \u010dut<\/i> (The Six Sense<\/i>, M. Night Shyamalan, 1999), Vas ob gozdu<\/i> (The Village<\/i>, M. Night Shyamalan, 2004), Krvavi diamant<\/i> (Blood Diamond<\/i>, Edward Zwick, 2006) in Burnova zapu\u0161\u010dina<\/i> (The Burn Legacy<\/i>, Tony Gilroy, 2012). Ker je napisal glasbo tudi za prvi film iger lakote, je bilo ve\u010d kot smiselno, da je ostala ta stalnica tudi v naprej in, kakor je videti po podatkih iz produkcije, dela glasbo tudi za tretji film, ki pa bo o\u010ditno v dveh delih (The Hunger Games: Mockingjay<\/i>, 2014 in 2015; re\u017eiser obeh je Francis Lawrence). Partitura za Igre lakote: Kruto ma\u0161\u010devanje<\/i> je narejena iz kar 29 delov, od katerih so nekateri kraj\u0161i, nekateri dalj\u0161i \u2013 in nekateri bolj\u0161i, nekateri pa povpre\u010dni. Poslu\u0161ajmo, kaj nam ima James Newton Howard tokrat za ponuditi.<\/p>\n
Prva, otvoritvena tema, ima seveda naslov Katniss<\/i> in je posve\u010dena glavni junakinji. James Newton Howard jo je oblikoval kot misti\u010dno, skrivnostno glasbeno strukturo, v kateri je sli\u0161ati oddaljene zvoke krikov pi\u0161\u010dali in zgostitve akordov v godalih, kot bi prisluhnili glasu divjine in pozabe. Dele te teme sre\u010damo v filmu \u0161e nekajkrat, predvsem tedaj, ko gre za nekak\u0161no introspekcijo filmskega pogleda v misli glavne junakinje. Nadaljuje s precej drzno, hitro in ostro glasbeno tematiko z naslovom I Had To Do That<\/i>, ki vpelje vokal, ostaja pa zvesta samemu \u017eanrskemu pristopu komponista, za katerega lahko re\u010demo, da pi\u0161e filmsko glasbo precej sliki prijazno. Prav ta glasbena tema se zlahka poda v marsikatero meditacijsko ali kontemplacijsko filmsko sekvenco in iz nje izvle\u010de tisto najbolj\u0161e: poslu\u0161alca zavije v kopreno neverjetnosti. Nadaljevanje je We Have Visitors<\/i>, nekoliko dalj\u0161a in bolj razdelana glasbena enota, v kateri pa Newton Howard izpostavi idejo celotne trilogije \u2013 mra\u010dno vzdu\u0161je, s katerim se polni filmska podoba, je tukaj orisano z valujo\u010dim orkestrskim zvokom, umaknjena melodika pa kakor da ne more predreti meglenega ozra\u010dja. Glasba je bolj kot ne gothic<\/i>, njena sporo\u010dilnost pa dokaj pesimisti\u010dna. Sicer tudi sam film ni prav vesela pravljica, vendar k temu zagotovo dodaja pomembno noto prav glasba. Del Just Friends<\/i> se sicer odpre v bolj optimisti\u010dne glasbene tone, \u010dutiti je pomladno energijo melodije, v katero skladatelj verjame in jo razpre precej liri\u010dno in zanosno, filmsko tipi\u010dno. A \u017eal se kaj hitro umakne resnej\u0161im tonom, s katerimi je film prepojen. Ostra tema Mockingjay Graffiti<\/i> je voja\u0161ka izpeljanka, karakter ji daje predvsem boben, ki poziva v korak in skupaj z ostalimi ritmi\u010dnimi enotami ne obljublja prav sre\u010dnega nadaljevanja. Tudi dolg, polo\u017een in odzvanjajo\u010d akord na koncu tega dela, je bolj kot ne napoved partiture The Tour<\/i>, ki se izvije prav iz tega zvoka. Njen osrednji element je tipi\u010dno filmsko globok melodi\u010dni lok, s katerim se James Newton Howard globoko zare\u017ee v samo zgodbo. Ni pomembno toliko to, kaj si glavna junaka prizadevata, pomembno je vzdu\u0161je mno\u017eice, glasbeni kipe\u010di zvok pa vpeljuje ob\u010dutke vzhi\u010denosti, mno\u017ei\u010dne sile in, nenazadnje, kataklizme. Prikriti zvon\u010dki delujejo v tej kompoziciji kot drobna jasnina neba nad sicer temnimi oblaki ljudstva.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/Igre-lakote2_4-150x150.jpg\")
Sledita Daffodil Waltz<\/i> in Waltz in A (op. 39, no 15)<\/i>, skladbi podobnega zna\u010daja, vendar razli\u010dnih poant. Nekak\u0161no srednjeve\u0161ko vzdu\u0161je pri\u010dara pravzaprav orkestracija prvega, ker pa gre za dva kratka odlomka (drugi je citat klavirske skladbe Johannesa Brahmsa, saj gre za njegov znameniti val\u010dek v as-molu<\/i>, op. 39, \u0161t. 15), je pomembno izhodi\u0161\u010de. Jasnina prvega val\u010dka se zabri\u0161e v reorkestraciji drugega, katerega vzame Newton Howard kot izhodi\u0161\u010de za prepis optimisti\u010dnega, liri\u010dnega za\u010detka, ki se nato zabri\u0161e ponovno v temne, usodne zvoke prihajajo\u010dega nadaljevanja zla. Tudi Fireworks<\/i> ne nudi glasbene pote\u0161itve, saj se v nizkih godalih prav resno spogleduje z usodo preteklosti, ki je o\u010ditno pripeljala do tega, kar film ponuja \u2013 spopad na \u017eivljenje in smrt. Naslednji del je Horn of Plenty<\/i> in ne moremo mimo lepega filmskega zvoka, ki pa v svoji kratki enovitosti (v dobrih 30 sekundah) ponudi izrazito glasbeno vzdu\u0161je filma V vrtincu<\/i> (Gone With the Wind<\/i>, Victor Fleming, 1939) in slavne glasbene teme Tara<\/i>, ki jo je ustvaril Max Steiner. Morda pa se je \u017eelel James Newton Howard pokloniti prav temu filmskemu komponistu in nas preko glasbe vpra\u0161ati, \u010de se \u0161e spomnimo, kaj je izjavila Scarlett O’Hara (Vivien Leigh). Gledala je posestvo, zemljo, imenovano Tara in rekla: As God is my witness, as God is my witness they’re not going to beat me. I’m going to live through this and when it’s all over, I’ll never be hungry again. No, nor any of my folk. If I have to lie, steal, cheat or kill.\u00a0As God is my witness, I’ll never be hungry again!<\/i> <\/i>Odli\u010dna poanta, kako nas lahko skladatelj napelje na idejo lakote, ki je bila v drugem filmu tako druga\u010de izpovedana. Kakor bi v ozadju poslu\u0161ali Katniss in njeno izpoved. O\u010ditno je, da je pisateljica Suzanne Collins brala tudi roman Margaret Mitchell, James Newton Howard pa natan\u010dno poslu\u0161al partituro Maxa Steinerja.<\/p>\n
Med zanimivej\u0161imi partiturnimi deli je \u0161e Katniss Is Chosen<\/i>, kjer James Newton Howard uporabi ponovno \u017eenski vokal in tako zapisuje zvok glavne junakinje v glasbeno-filmsko podobo, kar je odli\u010dno melodi\u010dno dalje razvito v There’s Always A Flaw<\/i>, le da vokal prevzame violinski solo, ki plete linijo med lebde\u010dimi harmonijami usode. In seveda \u2013 tukaj je ponovno izpostavljen klavir, glasbilo najbolj osamljenih in oto\u017enih junakov filmskega platna. Tako se Bow And Arrow<\/i> glasbeno uravnote\u017ei s tistim delom filma, ki ima bolj avanturisti\u010dni koncept, seveda pa se The Games Begin<\/i> razpre na svoj najbolj silovit, slikovit in pri\u010dakovan na\u010din. Newton Howard postavi k poslu\u0161anju tega dela filma v ospredje hitre in mo\u010dne glasbene pasa\u017ee, zvoke ostrih rezil, bitko, voja\u0161ki pulz in vsekakor precej mo\u010dno tolkalno sekcijo, ki poganja celotno dogajanje. Presunljiva in logi\u010dna je v nadaljevanju partitura Peeta’s Heart Stops<\/i>, saj nam poka\u017ee na glasbo, s katero se filmski junak dobesedno spoji in ostane v njej. Lebde\u010de harmonije izzovejo brez\u010dasje in mir. Izpovedni, liri\u010dni del je zagotovo \u0161e I Need You<\/i>, glasbeni naslon na osnovno temo Katniss<\/i>, s katero nas je komponist vpeljal v svoje glasbeno popotovanje. Melodi\u010dni dialog med violon\u010delom in oboo je ve\u010d kot logi\u010den, sploh \u010de prisluhnemo dvojnosti glasbenih elementov, ki jih je komponist nenehno polagal v na\u0161a u\u0161esa. Drugi del te partiture se nasloni na zvok optimizma in napolni film z upanjem, ki bi naj umiralo zadnje.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/Igre-lakote2_5-150x150.jpg\")
<\/p>\n
Partitura se uradno zaklju\u010duje v tem delu z Good Morning Sweetheart<\/i>, vendar imamo vseskozi ob\u010dutek, da poslu\u0161amo uverturo v nadaljevanje trilogije. Odprtost melodi\u010dnih postopov, neizra\u017eene kadence in zgo\u0161\u010deni akordi\u010dni sklopi bodo o\u010ditno peljali ta ples lakote, igro gladiatorstva, ljubezni, izgube, prijateljstva, mo\u010di, zla in odpovedovanja \u2013 naprej. Do kam? Do naslednje prihodnosti, za katero pa lahko le upamo, da bo bolj\u0161a.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
La\u010dnih je vse ve\u010d – in tudi v bodo\u010dnosti bo o\u010ditno tako.<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":7743,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-7741","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7741","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7741"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7741\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7754,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7741\/revisions\/7754"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/7743"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7741"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7741"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7741"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}