![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/08\/BLITZ_logo-150x150.jpg\"){kind=logo}
\u00a0 \u00a0 \u00a0v sodelovanju z BLITZ Film & Video Distribution<\/b><\/p>\n\u00a0 \u00a0 \u00a0v sodelovanju z BLITZ Film & Video Distribution<\/b><\/p>\n
Mitja Reichenberg<\/p>\n
Hobit v drugo<\/b><\/p>\n
Hobit: Smaugova pu\u0161\u010da<\/i> (The Hobbit: The Desolation of Smaug<\/i>, re\u017eija Peter Jackson, glasba Howard Shore, 2013)<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/12\/Hobit_2_2-150x150.jpg\")
<\/p>\n
Spu\u0161\u010damo se v drugi del tridelnega filma o juna\u0161tvih, saj nadaljujemo popotovanje dru\u0161\u010dine \u0161kratov in hobita Bilba Bisagina (Martin Freeman), ki se morajo na poti proti Samotni gori prebiti preko mnogih ovir. \u0160tevilne drzne avanture in divji spopadi jih vodijo vedno bli\u017ee k najve\u010djemu preizkusu njihovih spretnosti in poguma – soo\u010denju z neusmiljenim zmajem Smaugom, medtem pa ve\u0161\u010d Gandalf (Ian McKellen) raziskuje skrivnost nepri\u010dakovanega vstajenja tema\u010dnih sil iz preteklosti, ki \u017eelijo znova preplaviti svet in si ga pokoriti. Film Hobit: Smaugova pu\u0161\u010da<\/i>\u00a0vsekakor nadaljuje pustolov\u0161\u010dino glavnega junaka Bilba, ki sku\u0161a skupaj z Gandalfom in trinajstimi \u0161krati pod vodstvom Torina Hrasto\u0161\u010dita (Richard Armitage) spet pridobiti Samotno goro in izgubljeno kraljestvo \u0161kratov, imenovano Erbor. Na poti proti vzhodu naletijo na ko\u017eo menjajo\u010dega Beorna (Mikael Persbrandt) in na roj velikanskih pajkov, zajamejo jih gozdni vilinci, nadaljujejo proti Jezernemu mestu in naposled dose\u017eejo Samotno goro, kjer jih \u010daka \u2013 Smaug. Mnogo likov je \u017ee znanih iz filmske trilogije Gospodar prstanov<\/i> (Legolas\/Orlando Bloom, Galadriel\/Cate Blanchett, Saruman\/Christopher Lee \u2026), prav tako pa tudi re\u017eiser Peter Jackson in brez dvoma filmski komponist: Howard Shore.<\/p>\n
Zadnjih nekaj let je filmsko-glasbeni svet zaznamovala gigantska partitura, ki jo je ustvaril komponist Howard Shore (1946-). S svojo glasbo je oplemenitil \u017ee marsikateri velik film (Ko jagenj\u010dki umolknejo<\/i> \/The Silence of the Lambs<\/i>, Jonathan Demm, 1991\/; Sedem \/Se7en<\/i>, 1995 in pa Soba za paniko \/Panic Room<\/i>, 2002\/ \u2013 oboje David Fincher, \u010de omenimo le nekaj zadnjih), sicer pa njegov opus \u017ee do sedaj obsega preko 40 filmov. Zalogaj, ki mu ga je pred leti zaupal re\u017eiser trilogije Gospodar prstanov<\/i> Peter Jackson, je v kon\u010dnem pregledu velikanski: Shore je napisal do sedaj ve\u010d kot 14 ur \u010diste filmske glasbe, ki se plete skozi vse tri dele (Gospodar prstanov<\/i>: Bratov\u0161\u010dina prstana \/The Lord of the Rings: The Fellowship of the Ring, 2001\/; Gospodar prstanov: Stolpa \/The Lord of the Rings: Two Towers, 2002\/ <\/i>in Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev \/ The Lord of the Rings: The Return of the King, 2003\/<\/i>), sedaj pa \u0161e Hobit: nepri\u010dakovano potovanje<\/i> (The Hobbit: An Unexpected Journey, 2012<\/i>) ter Hobit: Smaugova pu\u0161\u010da<\/i> (The Hobbit: The Desolation of Smaug<\/i>). Naredil je tudi nekak\u0161en ‘povzetek’ partiture v obliki veli\u010dastne, skoraj tri ure dolge simfoni\u010dne pesnitve, ki jo izvaja z velikim simfoni\u010dnim orkestrom, 80 \u010dlanskim zborom in zanimivi imeni iz sveta zabavne in klasi\u010dne glasbe. Vsekakor se z velikim zanimanjem pri\u010dakuje tudi naslednji, zadnji del Hobita z naslovom Hobit: Tja in nazaj<\/i> (The Hobbit: There and Back Again<\/i>, 2014), ki pa je \u0161e v postprodukciji.<\/p>\n
Filmska glasba ne pozna privilegija \u010dasa<\/i>, pravi David Sonnenshein v svoji knjigi Sound design <\/i>(2001), saj se razlikuje od njene koncertne tekmice predvsem v tem, da mora nastopiti neposredno, torej direktno in jasno, brez ovinkarjenja in pleteni\u010denja, kot to lahko sicer po\u010dnejo nezanimivi komponisti odrsko razvle\u010denih in sebi namenjenih dolgoveznosti \u2013 zato pa je koncertna publika upravi\u010deno mnogokrat prestra\u0161ena, ko opazi v programih napoved dela tega ali onega ‘sodobnega’ skladatelja, katerega glasbeno noviteto bodo izvajali. Toda filmska glasba je nosilka zvo\u010dnih struktur, ki se spajajo s filmom, kot bi hkrati izgovarjali, risali, pisali in brali isto besedo, isto misel, isto podobo. V njeni hkratnosti je njena mo\u010d kompozicije<\/i>, poudarja Tomlinson Holman v svojem delu Sound for Film and Television <\/i>(1997).<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/12\/Hobit_2_3-150x150.jpg\")
Zagotovo ne moremo mimo dejstva, da je tudi komponist Howard Shore nekak\u0161en del magi\u010dne igre zla. Glasba mu je vedno element, ki gradi na izku\u0161nji slike, <\/i>kot to trdi David Beel v svojem delu Getting the Best Score for Your Film (2000)<\/i>. Izhajajo\u010d iz dejstva, da pri filmu vendar hodita slika in ton (zvok, glasba) z roko v roki po isti poti, po enaki fabuli, moramo vedeti, da je pri ve\u010dini re\u017eiserjev slika vodilna nit same likovne pripovedi. Toda filmska glasba ima to mo\u010d in tudi nalogo, da ob sami sliki ali pa celo mimo nje, spregovori<\/i> s svojimi elementi. A tukaj moramo posebej naglasiti \u0161e to, da v samem bistvu glasba ne govori ni\u010desar, govori lahko le \u010dlovek, komponist, pa \u0161e to je vpra\u0161anje natan\u010dnej\u0161e debate. Prav. Mo\u010d govora zagotovo ni samo v zlaganju besed, temve\u010d v sosledju pojmovnih elementov, ki dajo na koncu obliko zaklju\u010dene misli. To pa vsekakor ni zmeraj govor. Slika je v tej poziciji nekak\u0161na alma mater<\/i>, ki lahko pelje gledalca\/gledalko po skrivnih labirintih podob, a zvok\/glasba ima mo\u017enost temu pritrjevati, kontrapunktirati ali pa to celo spodbijati. Dobra filmska glasba, vsekakor. To pa pomeni tudi to, da je zgrajena na zelo trdnih temeljih, ki zajemajo tako precizno kompozicijsko gradnjo kot tudi logi\u010dno in iz filma samega izpeljano materialno osnovo – slednje pa je \u017ee srednjeve\u0161ki koncept, ki nam pripoveduje o tem, kako podobe oblikujejo sporo\u010dila in kako ljudje ta sporo\u010dila (re)interpretiramo. Toda ne smemo biti neu\u010dakani. Glasba je umetnost, ki vlada \u010dasu, vlada Kronosu in zato si je potrebno zanjo enostavno vzeti \u010das. Kako pa k temu Shore doda<\/i> svojo glasbo? Iz nje ustvari neko nemo\u010d opazovalca, kar pa pomeni izziv in nalogo za filmsko glasbo, ki podre gluhoto filmske slike in stopi iz ozadja<\/i> v temen prostor kino dvorane. Ne moremo pa\u010d mimo razmi\u0161ljanja, da je \u017ee sam prostor kina, njegova tema, odli\u010dno mesto za vse fantazme, pa tudi za ustvarjanje in spro\u0161\u010danje le-teh.<\/p>\n
Leta 1921 je znameniti francoski komponist Darius Milhaud<\/i> (1892-1974) napisal <\/i>delo z naslovom The Creation of the World<\/i> (Stvaritev sveta<\/i>), kjer se ni bal uporabljati posebnih zvo\u010dnih u\u010dinkov zato, da je slikovito opremil pomen orkestralnih zvo\u010dnih barv. V \u010dasu, ko je bil \u010dlan skupine Les Six, <\/i>je \u00a0nastal \u0161e eksperimentalni balet The Ox on the Roof<\/i> po scenariju Jeana Cocteaua<\/i>, nekaj let za tem pa opera Christophe Columb<\/i> (1930), kjer je Milhaud uporabil filmske zvo\u010dne u\u010dinke, gr\u0161ki zbor in gr\u0161ki melos. Pripomnimo: prav v tem \u010dasu je nastajal zvo\u010dni, ozvo\u010deni film \u2013 v Franciji. Fascinacija z gibljivimi slikami, katere je mo\u017eno z glasbo natan\u010dno pod\u010drtati, jim vdihniti druga\u010dno \u017eivljenje in misel, je bila novost, ki je francoski novi val skladateljev v tridesetih in \u0161tiridesetih letih prej\u0161njega stoletja izredno vznemirjala.<\/p>\n
Komponist Howard Shore vsekakor pozna tudi velika dela Richarda Wagnerja: pozna njegove zgodbe, njegove opere, njegove glasbene drame, njegove librete \u2013 in njegovo mitologijo. \u0160e prav posebno dobro pa (o\u010ditno) pozna Wagnerjevo trilogijo s predve\u010derom, ki ima naslov Der Ring des Nibelungen<\/i> (Nibelun\u0161ki prstan). Skoraj sto let po prvi uprizoritvi prvega dela (Rensko zlato) je namre\u010d iz\u0161la prva knjiga, ki jo je napisal Tolkien. Skoraj petdeset let po izidu knjige so jo preprodajalci sanj spremenili v film. In \u010de natan\u010dno beremo, kako je zgrajeno Wagnerjevo delo Nibelun\u0161ki prstan<\/i>, ga izpi\u0161emo na prosojni papir in polo\u017eimo preko Gospodarja prstanov,<\/i> se nastavki, izpeljave in zgodba osupljivo ujemajo. Toda mi sedaj potujemo po partituri Hobita in njegovih dogodiv\u0161\u010din, prstan smo \u017ee pustili za seboj \u2013 \u010deprav, \u010de smo zgodovinsko natan\u010dni, je delo Hobit<\/i> nekak\u0161en ‘predve\u010der’ k celotni zgodbi o prstanu, kar pa pomeni, da poslu\u0161amo in gledamo pred-zgodbo, pred-filme in torej tudi poslu\u0161amo pred-filmsko glasbo z naslovom Hobit<\/i>.<\/p>\n
Celotna partitura tega filmskega dela ima kar 28 glasbenih delov in predstavlja ponovno velik glasbeni zalogaj, s katerim se Howard Shore zapisuje med filmske skladatelje sedanjega \u010dasa. Njegov Girion, Lord of Dale<\/i> se spopada z elementi teme in te\u017ee odlo\u010ditev in nekako kar sam izstopa od Thrice Welcome<\/i>, ki \u017eeli s \u010dembalom in kratko, prekinjajo\u010do se melodi\u010dno strukturo le prikazati morebitno lu\u010d na koncu tunela. V to se poda tudi skladba Durin’s Folk<\/i>, v kateri Shore najavlja novo glasbeno temo, s katero kar nekajkrat postre\u017ee preko celotnega filma. In kon\u010dno \u2013 In the Shadow of the Mountain<\/i>, drzno napisano wagnerjansko zanosno kompozicijo, sestavljeno iz razli\u010dnih enot, ki pa se skupaj s filmsko sliko spojijo v dolgo pri\u010dakovano sre\u010danje z goro in njeno skrivnostjo. Notranjost, polna zakladov je tista, ki narekuje tudi nekaj \u0161egavosti, s katero se Shore poigrava prav na na\u010din iskrivega upanja. Hobit Bilbo je preko glasbenih elementov \u0161e vedno lik, ki vna\u0161a (tako slikovno, kakor tudi glasbeno) nekaj humornosti in prisr\u010dnosti, medtem ko se humor nekaterih \u0161kratov prav preko glasbe spremeni bolj ali manj v grotesko in razkrivanje temne zgodovine teh sicer surovih, a vendar posebnih bitij. On the Doorstep<\/i> se razve\u017ee v svetlej\u0161o glasbeno paleto, v katero na skladatelj povabi in nam tako razkriva korak za korakom notranjost Gore. Del The Courage of Hobbits<\/i> je ponovno tak\u0161en, kot bi ga od ljudi \u0160ajerskega pri\u010dakovali, vendar ga zapolnijo in prepletejo harmonije skrbi, stisnjeni akordi in premi\u0161ljena, ve\u010dplastna orkestracija. Tej glasbeni ideji sledi A Liar and a Thief<\/i>, zmajeva tema in ozna\u010ditev Bilba, ki \u017eeli priti do svetle\u010dega kamna. Velika tema je tudi Smaug<\/i>, ostra in polna sovra\u0161tva. Njena ve\u010d kot \u0161estminutna (extended) razli\u010dica je prava pa\u0161a za uho, saj predstavlja centralno kompozicijo filmskega zapleta. Tudi zmajev odgovor na to, kaj so njegove luske, napi\u0161e Howard Shore glasbo \u2013 ta ima naslov My Armor Is Iron<\/i> in se smiselno spoji s celotno glasbeno vsebino prej\u0161njega dela. Celotna velika nova partitura se zaklju\u010duje s skladbo Beyond the Forest<\/i>, sklepno mislijo misije, ki pa pu\u0161\u010da odprta vrata mnogim vpra\u0161anjem. Zdru\u017eevanje glasbenih misli filma v nekajminutni potpourri<\/i> je smiselna apoteoza filma, v katerem se i\u0161\u010de izhod iz teme Zla. Vsekakor velja omeniti \u0161e skladbo-pesem, ki jo izvaja in katere avtor je Ed Sheeran \u2013 I see Fire<\/i>. Res dobra akusti\u010dna balada, zvo\u010dno in besedilno vpeta v film.<\/p>\n Oh, misty eye of the mountain below<\/em><\/p>\n Keep careful watch of my brothers’ souls<\/em> If this is to end in fire<\/em> And if we should die tonight<\/em> Zgodba o zmaju se nadaljuje<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":7858,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-7856","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7856","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7856"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7856\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7869,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7856\/revisions\/7869"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/7858"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7856"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7856"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7856"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/12\/Hobit_2_5-150x150.jpg\")
Otvoritvena tema partiture je The Quest for Erebor<\/i>, kjer zazveni tudi znana tema \u0160ajerske, katero smo \u017ee poznali iz njegove trilogije o prstanu. Jasno \u2013 saj gre za leitmotiv<\/em>, s katerim se Howard Shore podpisuje. Nadaljuje z glasbo Wilderland<\/i> in vsekakor v znani maniri postavi tako orkester kot melodi\u010dne elemente v temno stran tolkalne sekcije. Zgodba, ki pelje \u0161krate in Bilbota v smeri Samotne gore, je vse prej kot preprosta. Zelo dobra je partitura The House of Beorn<\/i>, obstajata celo dve verziji \u2013 za tiste prave ljubitelje v extended varianti. Odmaknjeni godalni vzdihi, globoki toni in neprikrito zlo velikega Beorna je zajeto v glasbeno temo, vedno spreminjajo\u010do se in plaze\u010do skozi dolge orkestrske fraze. Tudi Mirkwood<\/i> (Mrkolesje) ima svojo extended razli\u010dico, zato pa ji je vredno prisluhniti v celoti. Prav zares zanimivi so glasbeni obrati, ki jih Howard Shore ponudi preko in skozi filmsko sliko \u2013 gozd postane po eni strani stra\u0161ljiv in misti\u010den, po drugi strani pa poln zlobe \u2013 ko pa stopijo vanj vilini, pa se razsvetli in glavna tema zamenja tonaliteto. Vendar ostaja \u0161e vedno zastrta in v kopreni magije. Tudi Flies and Spiders<\/i> se odli\u010dno poda prav k temu vzdu\u0161ju, \u0161e posebej naostrena je tema pajkov, ki na trenutke spominja na temo prstana, morda zaradi zastrtega vokala, ki se od nekod pojavi kot neznani in\u0161trument, klic preteklosti in morda znak re\u0161itve.\u00a0 Tudi Barrels Out of Bond<\/i> je izrazito enigmati\u010den glasbeni medklic, kratka zvo\u010dna epizoda, polna ostrine, drznosti in avanture. Vse to pa se prelije v The Forest River<\/i>, hitro in vrtin\u010dasto glasbeno pripoved sunkovitih glasbenih elementov, s katerimi se \u0161krati pod Bilbovim vodstvom podajo v sodih na vodno dogodiv\u0161\u010dino. Ob tem ne smemo pozabiti na hudobne\u017ee, ki jih je kot listja in trave, vendar so v tej surovi igri pre\u017eivetja \u0161e vilini in vrli Legolas, ki jim pomaga pre\u017eiveti. Ponovni leitmotiv, namenjen novemu liku, se imenuje Bard, a Man of Lake-town<\/i> in ga odli\u010dno karakterizira. Glasbeni motiv se skoraj izmika dolo\u010deni harmonski osnovi, lebdi v razli\u010dnih orkestracijah, kakor bi se zrcalil na umazani vodni gladini \u2013 in ni popolnoma jasno, kaj vse se nahaja dale\u010d pod njo. In: ali je Bard good guy<\/i>? Tukaj je \u0161e The Nature of Evil<\/i>, velika epopeja Zla, s katerim je film vedno pre\u017eet. Gosta trobila in izrazita ritmika nas popeljeta v samo jedro problema \u2013 k Samotni gori, naravnost v objem stra\u0161nega zmaja Smauga.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/12\/Hobit_2_4-150x150.jpg\")
<\/p>\n
\n And should the sky be filled with fire and smoke<\/em>
\n Keep watching over Durin’s son<\/em><\/p>\n
\n Then we shall all burn together<\/em>
\n Watch the flames climb high into the night<\/em>
\n Calling out father, stand by and we will<\/em>
\n Watch the flames burn auburn on the mountain side<\/em><\/p>\n
\n Then we should all die together<\/em>
\n Raise a glass of wine for the last time<\/em>
\n Calling out father, prepare as we will<\/em>
\n Watch the flames burn auburn on the mountain side<\/em>
\n Desolation comes upon the sky<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"