{"id":7875,"date":"2013-12-20T05:00:25","date_gmt":"2013-12-20T04:00:25","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=7875"},"modified":"2013-12-17T14:12:26","modified_gmt":"2013-12-17T13:12:26","slug":"poslusajmo-filme-vse-je-izgubljeno-vcasih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=7875","title":{"rendered":"POSLU\u0160AJMO FILME: Vse je izgubljeno – v\u010dasih"},"content":{"rendered":"
\n

Mitja Reichenberg<\/p>\n

Na koncu je vedno \u2013 amen<\/i><\/b><\/h2>\n

Vse je izgubljeno<\/i> (All Is Lost<\/i>, re\u017eija J. C. Chandor, glasba Alex Ebert, 2013)<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Pred na\u0161imi o\u010dmi in u\u0161esi se ponovno razvije drama za enega. V njej je edini neimenovani lik mo\u017eak (Robert Redford), ki se spopade z naravo. Bolj natan\u010dno: z morjem. \u010ce bi razmi\u0161ljali nekoliko \u0161ir\u0161e, gre za aluzije na kar precej tem, med drugimi tudi na novelo Starec in morje<\/i> (Ernest Hemingway), pa morda \u0161e na istoimenski film (Starec in morje \/ The Old Man and the Sea<\/i>, John Sturges, 1958; v znameniti glavni vlogi Spencer Tracy, glasbo pa je podpisal Dimitri Tiomkin), od novej\u0161ih pa moramo zagotovo omeniti \u0161e film Brodolom<\/i> (Cast Away, Robert Zemeckis, 2000; v glavni vlogi Tom Hanks, filmsko partituro pa je naredil Alan Silvestri).<\/p>\n

Kakorkoli obrnemo, re\u017eiser J. C. Chandor, nominiranec za oskarja za najbolj\u0161i scenarij (Margin Call<\/i>, 2011), je polo\u017eil na filmsko platno zanimivo osebno izpoved in filmsko pripoved miniaturne zasedbe. Film deluje kot mo\u010dna osebna zgodba \u010dloveka, ujetega med mo\u017enostmi in nemo\u017enostmi pre\u017eivetja, obdanega z vsemi silami morja, dale\u010d nekje od nam tako doma\u010de civilizacije. Tako torej ta neimenovani mo\u0161ki, ki sam pluje po Indijskem oceanu, nekega jutra odkrije, da je njegova jahta tr\u010dila v ladijski kontejner, ki ga nosi morje. Jahto sedaj zaliva voda. Navigacijska oprema in radio sta pokvarjena, kaj kmalu pa zaide \u0161e v silovito neurje. Ker si pri plovbi lahko pomaga samo s sekstantom in pomorskimi zemljevidi, je odvisen od morskih tokov, ki bi ga z malo sre\u010de lahko ponesli v koridor, kjer bi ga la\u017eje na\u0161li \u2013 toda v pripekajo\u010dem soncu in sredi morskih psov se mora ob hitro izginjajo\u010di hrani kmalu soo\u010diti z dejstvom, da zre smrti v o\u010di. Prav odmik od vsega, kar smo (morda) neko\u010d znali in verjetno vedeli o naravi, nas dela sedaj tako stra\u0161no nebogljene, \u0161ibke, ranljive, prestra\u0161ene in izgubljene, saj imamo ob\u010dutek, da bi brez ra\u010dunalnikov, GPS signalov, mobilnih telefonov in emaila izumrli. Chandor postavi prav vse to na preizku\u0161njo, na ponovni premislek in razmislek. Je ostalo v nas \u0161e kaj te naravne mo\u010di, animali\u010dne sile po pre\u017eivetju? Ali pa smo resni\u010dno postali ujetniki strojev, odvisniki od strojne opreme, izgubljeni posamezniki nekje dale\u010d v lastnih iluzijah \u2013 z ob\u010dutki virtualne varnosti in nami\u0161ljene sre\u010de? Prisluhnimo, kaj je imel v mislih ustvarjalec filmske partiture Alex Ebert.<\/p>\n

\"\"Alex(ander) Ebert je glasbenik, kateremu je film Vse je izgubljeno<\/i> pravzaprav \u0161ele druga filmska partitura. Prva je bila za dokumentarni film My Big Break<\/i> (Tony Zierra, 2009), ki se ukvarja z ozadji zgodb velikih hollywood-celebrity<\/i> elit, dru\u017eb in zabav. Ne moremo mimo dejstva, da vseh enajst delov deluje skupaj s filmom ve\u010d kot odli\u010dno, lahko pa se vpra\u0161amo, \u010de bi ta glasba izven teme kinodvorane in magi\u010dnosti filmskih podob dejansko pre\u017eivela. Gre za izredno domi\u0161ljeno glasbo, ki pa je resni\u010dno prilepljena na slikovni material in skupaj z njim predstavlja brez dvoma nedeljivo celoto. Ko jo poslu\u0161amo lo\u010deno, odlepljeno od platna, se izgubi vsa njena magija in postane valujo\u010da, dolgopotezna zlo\u017eenka skoraj vedno enakih ob\u010dutij in nians. Ne moremo spregledati tudi tega, da je na trenutke sila podobna liri\u010dnim odtenkom, ki smo jih vedno zasledili v skladbah Ennia Morriconea ali pa Hansa Zimmerja, prav tako pa se spogleduje (ko uporabi aluzijo na pesmi kitov, ki jih na\u0161e uho tako ali tako ne sli\u0161i) z new age<\/i> relaksacijskimi glasbenimi elementi, ki vplivajo na poslu\u0161alca bolj kot ne hipnoti\u010dno, \u010de \u017ee ne uspavalno. No, nekaj poudarkov naravnih katastrof imamo vsekakor tudi v partituri, toda to vendar vidimo prav tako v sliki in ni vrag, da bi ne razumeli poante. Poslu\u0161ajmo, kako je s tem.<\/p>\n

Prvi del partiture ima naslov Excelsior<\/i> in je resni\u010dno nekak\u0161en morski uvod v (ne)predvideno dogodiv\u0161\u010dino, ki se ima pred na\u0161imi o\u010dmi in u\u0161esi zgoditi. Glavna tema, imenovana All Is Lost<\/i>, je sestavljena iz hitrih kitarskih potegov, ki nas spomnijo, da smo vendar na morski gladini in ne v kinodvorani, da je okoli nas ena sama ravnina in pu\u0161\u010dava nepitne vode, velikansko in silovito morje, s katerim se je \u017ee Odisej te\u017eko dogovarjal. Kar hitro nas preko razli\u010dnih stranpoti Alex Ebert pripelje do dela, imenovanega Virginia’s Dream<\/i>, kjer se sre\u010damo tudi z neposrednim (njegovim) vokalom. Vse skladbe delujejo skoraj kot one-man-band<\/i>, z nekaj malega prispevka drugih glasbenikov (flavta \u2013 Katisse Buckingham, kontrabas \u2013 Seth Ford-Young, violina \u2013 Odessa Rose, violon\u010delo \u2013 Laura Mihalka, kitara \u2013 Mark Noseworthy in morda \u0161e najbolj atraktivni klavir \u2013 Mitchell Yoshida), kar sicer daje partituri enovitost v skladateljskem in izvajalskem pomenu, a tudi nekak\u0161no skromnost glasbenega zvo\u010dnega materiala. V celotni dol\u017eini, ki zna\u0161a 45 minut, je najdalj\u0161a kompozicija The Infinite Bleed<\/i>, ki se ve\u010d kakor osem minut vali preko razli\u010dnih zvokov, odmevov, dolgih zategnjenih tonov onostranstva, globin in vro\u010di\u010dnih blodenj. Kot \u017ee re\u010deno \u2013 odli\u010dno deluje skupaj s filmom, samostojno pa je zagotovo namenjena bolj meditaciji, kakor pa glasbenemu u\u017eitku.<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Nekak\u0161na ‘njegova’ tema, torej tema glavnega neimenovanega junaka, ima naslov The Invisible Man<\/i>, njen osnovni glasbeni element pa je dolg, zategnjen zvok, ki se po\u010dasi spreminja in izginja, kakor lahko izgine izpred na\u0161ih o\u010di silhueta podobe v megli, v daljavi ali v spominu. Morda je ta del \u0161e najbolj enigmati\u010den, prav zaradi tega pa toliko bolj filmsko verodostojen, saj se ukvarja z notranjo podobo mo\u017ea, ki ne le da je izgubljen za ves ostali svet, temve\u010d postaja tudi vedno bolj izgubljen v svojem notranjem svetu \u2013 in tako izgubljeno izginjajo\u010d tudi sam zase. Alex Ebert nadaljuje s skladbo Pulse od the Weight<\/i> in se s to kratko, manj kot dve minuti trajajo\u010do glasbeno mislijo, poda na naslednjo skladbo: Dance of Lillies<\/i>. Z \u017evi\u017eganjem opremljeno kompozicijo lahko prepoznamo kot zanimiv glasbeno-filmski element, ki opozarja sam nase. Filmska zgodba pre\u017eivetja postaja nekak\u0161en \u017evi\u017egajo\u010d Most na reki Kwai<\/i> (vsekakor ho\u010demo spomniti na najbolj prepoznavno glasbeno domislico filma The Bridge on the River Kwai<\/i>, David Lean, 1957; znamenito glasbo je naredil Malcom Arnold), kar pa lahko ima poanto prav v tem, da osamljen \u010dlovek resni\u010dno lahko \u017evi\u017ega \u2013 samemu sebi in svoji usodi.<\/p>\n

Tudi del The Instincts of Boredom<\/i> ne prina\u0161a prav veliko sve\u017eine in posebnosti, razen morda v nekoliko bolj razgibani ritmiki in orkestraciji, medtem ko se Somewhere in the Midnight of Summer<\/i> spogleduje skoraj s popevkarskim \u017eanrom in se lahko resni\u010dno vpra\u0161amo, kaj dela v tej partituri. Pred veli\u010dastnim finalom imamo \u0161e skladbo Excelsior and the All Day Man<\/i>, kitarsko obarvano balado, s katero nas Alex Ebert pripravlja na neizbe\u017een, sedaj \u017ee skoraj pri\u010dakovan konec: na zaklju\u010dek filma in same zgodbe. Za zaklju\u010dne napise (end credits<\/i>) pa nam skladatelj in izvajalec postre\u017ee z najbolj premi\u0161ljeno kompozicijo, na kateri celoten film gradi svojo prepoznavnost. Gre za pesem Amen<\/i>, ki jo Alex Ebert prepeva. Seveda je nominirana za oskarja za najbolj\u0161i filmski song, \u010de pa bo Ebert kipec dobil, pa bomo vedeli prav kmalu. Skladba je apoteoza vsega, kar smo v tem filmu videli in sli\u0161ali. Resni\u010dno se jih spla\u010da prisluhniti \u2013 in to ve\u010dkrat.<\/p>\n

In kaj pravi pesem?<\/p>\n<\/div>\n

\n

Old Man hypnotized
\nSpiders with ancient eyes
\nBlack dogs who come in herds
\nOld Man, the word
\nOld Man, the word<\/i><\/p>\n

Raised on golden days
\nGod love the USA
\nFed on the purple haze
\nYoung men today
\nHe heard them say
\nAmen, Amen, Amen<\/i><\/p>\n

I\u2019ll never say goodbye
\nI\u2019ll never tell you lies
\nI\u2019m never gonna die
\nAmen, Amen, Amen<\/i><\/p>\n

Became the power man
\nRaised on the ocean
\nHis hands, wrinkled brown
\nMelt with the sound, melt with the sound
\nHeroes in silver scenes
\nReal men never scream
\nOld man I heard you dream
\nOld man, the sound
\nAmen, Amen, Amen<\/i><\/p>\n

Young man\u2019s memories
\nStay with the summer leaves
\nOld man, we can not see
\nOld men decay
\nSlip slow away
\nOld man, we’ll hold your face
\nThe suns danced for your song
\nOld man looked around
\nHeard but the sound
\nAmen, Amen, Amen<\/i><\/p>\n

I\u2019ll never say goodbye
\nI\u2019ll never tell you lies
\nI\u2019m never gonna die
\nAmen, Amen, Amen<\/i><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Starec in morje se ponovno sre\u010data<\/p>\n","protected":false},"author":6,"featured_media":7878,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[],"class_list":["post-7875","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-poslusajmo-filme"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7875","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/6"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7875"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7875\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7888,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7875\/revisions\/7888"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/7878"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7875"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7875"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7875"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}