![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2013\/12\/ana-foto-du\u0161anka-baki\u0107-587x600.jpg\")
<\/a><\/p>\n
Etnomuzikologinja dr. Ana Hofman je diplomirala in magistrirala na Oddelku za etnomuzikologijo Glasbene akademije Univerze v Beogradu. Junija 2007 je doktorirala na Fakulteti za podiplomski \u0161tudij Univerze v Novi Gorici na temo glasbe in politike spolov v socialisti\u010dni Jugoslaviji. Trenutno je zaposlena kot znanstvena sodelavka na Znanstveno raziskovalnem centru SAZU, v Sekciji za interdisciplinarno raziskovanje. Kot predavateljica in raziskovalka je sodelovala s \u0161tevilnimi univerzami in znanstvenimi in\u0161titucijami v tujini (ZDA, Nem\u010dija, Romunija). Trenutno je \u0161tipendistka avstrijske znanstvene agencije in gostujo\u010da raziskovalka na Centru za jugovzhodno-evropske \u0161tudije Univerze v Gradcu, kjer dela raziskavo na temo reaktualizacije partizanskih in revolucionarnih pesmi na obmo\u010dju nekdanje Jugoslavije ter v Avstriji.<\/p>\n
Podro\u010dje njenega raziskovalnega zanimanja zadeva glasbo v socialisti\u010dnih in post-socialisti\u010dnih dru\u017ebah s poudarkom na nekdanji Jugosloviji, glasbo in politiko spolov, glasbo in spomin ter anga\u017eirano etnomuzikologijo. Rada poje, se ukvarja z jogo in veliko potuje.<\/p>\n
<\/p>\n
Glasbo pa\u010d potrebuje\u0161, ne vem zakaj. To se verjetno navezuje na vpra\u0161anje Josepha Campbella, zakaj potrebujemo ritual. V \u017eivljenju potrebujemo magijo in sre\u010do, mo\u010d in mit, praznovanje in religijo. Glasba je dober na\u010din, kako to zaobjeti. (Jerry Garcia)<\/i><\/b><\/p>\n
Glasba je eden tistih vseprisotnih fenomenov, ki se ne dajo ubesediti in ki jih v\u010dasih ne moremo niti misliti, saj je vedno \u00bbonflow\u00ab, vedno onkraj besed in definicij. Glasba in ples sta namre\u010d dve osnovni dejavnosti \u010dloveka, ki jih najdemo v vseh dru\u017ebah. Delujeta izkustveno, skozi ob\u010dutja in lahko izzoveta mo\u010dne \u010dustvene, psihi\u010dne in telesne odzive. Prav zato je o glasbi zelo te\u017eko govoriti, da o nezmo\u017enosti njene teoretizacije sploh ne izgubljam besed.<\/p>\n
Strinjam se, da glasba nudi magijo, sre\u010do, spodbuja domi\u0161ljijo in utrjuje mite, pomaga nam, da se s pomo\u010djo praznovanja, proslavljanja in protokolov sprijaznimo z realnostjo. Je pomembna ozna\u010devalka individualne in kolektivne identitete, ki spodbuja nacionalna \u010dustva in kohezijo dru\u017ebenih skupin. Po drugi strani pa glasba obstaja neodvisno od pomena, je nepredvidljiva, sprehaja se med razli\u010dnimi ozna\u010devalci in ideologijami in ni nujno vezana na identiteto ali pripadnost. V tem smislu je pri glasbi najbolj magi\u010dno prav to, da jo vsi ljudje lahko do\u017eivljamo na enak na\u010din (\u010deprav lahko nekatere napolni bolj \u010dustveno kot druge), vendar v razli\u010dnih \u010dustvenih dimenzijah, kontekstih in razli\u010dno intenzivno.<\/p>\n
Prav zaradi tega pa ne smemo pozabiti, da glasba ni nujno povezana s sre\u010do in proslavljanjem, pozitivno platjo na\u0161ih \u017eivljenj, ampak tudi z bole\u010dino, trpljenjem, nesre\u010do, diskontinuiteto, nevarnostjo in konfliktom. V zgodovini je bila glasba ve\u010dkrat uporabljena tudi kot pomembno orodje pri mu\u010denjih, v vojnah in konfliktih.<\/p>\n
Glasba izra\u017ea tisto, \u010desar besede ne morejo in tisto, ob \u010demer je nemogo\u010de biti tiho. (Victor Hugo)<\/i><\/b><\/p>\n
Glasbo lahko dojemamo kot nekak\u0161no \u00bbtretje stanje\u00ab med aktivnostjo in pasivnostjo, med vsebino in u\u010dinkom. Prav zato ponuja nove mo\u017enosti tudi v na\u010drtovanju dru\u017ebenega in politi\u010dnega delovanja. Stali\u0161\u010de, da je glasba \u00bbsamo\u00ab glasba, ki je v \u0161ir\u0161em dru\u017ebenem in politi\u010dnem okolju omejena, spregleda pomembne povezave med politiko, etiko in estetiko.<\/p>\n
Pre\u017eeta z neubesedljivo, a zelo u\u010dinkovito intenzivnostjo in resonancami, odlo\u010dilno vpliva na na\u0161a politi\u010dna in druga prepri\u010danja. Ker neposredno vpliva na telo, je njen potencial \u0161e posebej mo\u010den v trenutkih socialnih sprememb, izbruhov upora in boja za pravice. V tak\u0161nih okoli\u0161\u010dinah deluje tudi kot gradnik ustvarjanja za\u010dasnih kolektivitet, ki se ustvarjajo na ravni zvo\u010dne izku\u0161nje (uli\u010dni protesti, manifestacije, \u0161portni dogodki ipd.).<\/p>\n
Kolektivna glasbena izku\u0161nja ustvarja poseben \u00bbzvo\u010dni prostor\u00ab, v katerega ljudje \u010dustveno investirajo. Omogo\u010da t. i. sinhronizacijo (kolektivno sinhronizirano dejavnost), ki je klju\u010dnega pomena za ustvarjanje ob\u010dutka dru\u017ebene kohezije in podlaga za estetsko produkcijo dru\u017ebenosti.<\/p>\n
Vendar pa ni nujno, da ljudje, ki sodelujejo pri tak\u0161nem ustvarjanju kolektivnosti, \u010dutijo, \u010dustvujejo ali dojemajo glasbo enako, saj v glasbo in zvok vlagajo svoje, individualne in zelo razli\u010dne \u010dustvene dispozicije in razpolo\u017eenja.<\/p>\n
Biti intelektualec ustvarja veliko vpra\u0161anj in ne daje nobenega odgovora. Svoje \u017eivljenje si lahko napolni\u0161 z idejami, toda domov odhaja\u0161 osamljen. Vse, kar ima\u0161 in kar res nekaj pomeni, so \u010dustva. To je zame glasba. (Janis Joplin)<\/i><\/b><\/p>\n
Glasba, kot re\u010deno, izziva dihotomije kot so ideje\/\u010dustva, umsko\/telesno, subjektivno\/objektivno in zato spro\u017ea paradoksalne ter nepredvidljive odzive poslu\u0161alcev. Za izvajalce in publiko so izku\u0161nje glasbe tako idejne kot \u010dustvene, sama ne dajem prednosti ne enim ne drugim.<\/p>\n
Menim, da te\u017eko razumemo tak\u0161ne izku\u0161nje zgolj na podlagi emocionalnih mehanizmov zvoka oziroma brez upo\u0161tevanja njihovega pomena in obratno. Sama zvo\u010dna izku\u0161nja namre\u010d zagotavlja zelo mo\u010dne u\u010dinke na ve\u010dih ravneh.<\/p>\n
Po drugi strani pa razumem glasbenike, katerim glasba predstavlja ne le pomembno sredstvo izra\u017eanja in samoidentifikacije, ampak tudi (samo)terapije in (samo)zdravljenja. Na tej ravni glasba deluje kot eden najbolj\u0161ih katalizatorjev \u010dustev, ki se posredujejo poslu\u0161alcem in oblikujejo tudi njihove posamezne \u010dustvene izku\u0161nje. Vsak koncert je ne le estetska izku\u0161nja, v katero pozamezni poslu\u0161alec vtisne svoj pomen, ampak tudi kolektivna (psiho)terapija.<\/p>\n
Pustimo zvokom, da so, kar so, ne da jih uporabljamo kot sredstva za teorijo izra\u017eanja \u010dlove\u0161kih \u010dustev. (John Cage)<\/i><\/b><\/p>\n
Zelo zanimiva izjava, ki bi bila med sodobnimi raziskovalci glasbenega materializma gotovo zelo priljubljena. Ti namre\u010d poudarjajo, da ima glasba svojo materialno eksistenco \u2013 kot frekvenca, ki je predmet tako zavedne kot tudi nezavedne izku\u0161nje (kot v primeru \u00bbbrainwave\u00ab glasbe, ki je na\u0161e uho ne sli\u0161i, registrirajo jo pa na\u0161i mo\u017egani). Sam zvok lahko obstaja kot materialni objekt, torej ne rabi nujno poslu\u0161alca oziroma subjekta poslu\u0161anja.<\/p>\n
Seveda pa skozi \u010das dolo\u010deni zvoki dobivajo dolo\u010dene pomene in podobe, ki se spreminjajo. Nekateri zvoki pa postajajo vezani na dolo\u010dena \u010dustva in omogo\u010dijo njihovo univerzalno razumevanje. Tako zvoke narave pogosto prepoznamo kot pomirjujo\u010de in spro\u0161\u010dujo\u010de, medtem ko zvoke mesta dojemamo kot hrup, neprijeten za u\u0161esa. Odnos hrup vs. zvok ne deluje na ravni frekvenc, temve\u010d je dru\u017ebena konvencija, ki dolo\u010da, kaj (in kdaj) je nekaj zvok in nekaj hrup. V\u010dasih to dolo\u010dajo tudi uradne odlo\u010dbe oziroma zakonske regulative, kot na primer pri cerkvenih zvonovih (ali so hrup ali glasba).<\/p>\n
Dobri, naravno nadarjeni izvajalci, imajo instinktiven ob\u010dutek za dinamiko nastopanja: kako regulirati pri\u010dakovanja mno\u017eice, da njihova pozornost postane bolj anga\u017eirana. Ko to dose\u017eejo, se pozornost ob\u010dinstva usmeri in spodbuja. Ko je spodbujena, je pove\u010dana in ko se pove\u010da, nastop dobi krila. Takrat se mno\u017eica transformira v ob\u010dinstvo. Nato ob\u010dinstvo prisluhne glasbi in morda jo tudi sli\u0161i.<\/i><\/b> (<\/i>Robert Fripp)<\/i><\/b><\/p>\n
Glasba je umetnost, hkrati pa je tudi delo. Glasbeni izvajalci so delavci, ki \u017eivijo tudi od u\u017eitka publike. Dober glasbeni nastop pogojujejo ustvarjanje atmosfere, trenutka in \u017ee omenjene prostorsko-\u010dasovne kolektivitete. Pri tem gre za mo\u010dno energetsko izmenjavo med glasbenikom in publiko, ki sodelujejo v razli\u010dnih fazah nastopa in ustvarjajo kolektivno vzdu\u0161je glasbenega dogodka. Transformacije, ki jih vsi skupaj do\u017eivljajo, se dogajajo v trenutku in kot pravi Fripp, imajo posebej nadarjeni izvajalci \u0161e posebej izostren ob\u010dutek za trenutek in atmosfero, da lahko ustvarijo t. i. povezovalno energijo in \u00bbudobje trenutka\u00ab.<\/p>\n
Izpostavljanje razlike med prisluhniti in sli\u0161ati (\u00bblistening\u00ab and \u00bbhearing\u00ab) se mi zdi v tem citatu \u0161e posebej zanimivo. Namre\u010d, vsakodnevna izpostavljenost glasbi v razli\u010dnih \u00bbzvo\u010dnih okoljih\u00ab (v na\u0161em domu, na ulici, med prevozom, v javnih prostorih, v slu\u017ebi ipd.), se lahko razlikuje od glasbe, ki jo poslu\u0161amo zavedno. Enako lahko trdimo za glasbene dogodke, kjer obstajajo razli\u010dne intenzivnosti \u00bbsli\u0161anja\u00ab in participacije v kolektivni zvo\u010dni izku\u0161nji. Od intenzivnosti tega \u00bbsli\u0161anja\u00ab je odvisna tudi intenzivnost na\u0161e emocionalne in estetske izku\u0161nje glasbe.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
z Ano Hofman<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":7891,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-7890","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7890","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7890"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7890\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7894,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7890\/revisions\/7894"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/7891"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7890"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7890"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7890"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}