{"id":790,"date":"2010-07-29T12:45:12","date_gmt":"2010-07-29T10:45:12","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=790"},"modified":"2013-02-12T11:11:24","modified_gmt":"2013-02-12T10:11:24","slug":"baraka-manifest","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=790","title":{"rendered":"Baraka (mani)fest"},"content":{"rendered":"

\u00bbNovosti v glasbi se je treba varovati, sicer je ogro\u017een celotni red v dr\u017eavi. Nikjer ne spreminjajo zakonov v glasbi, ne da bi hkrati omajali tudi najpomembnej\u0161e politi\u010dne zakone.\u00ab (Platon, Dr\u017eava)<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

\u00bbVes vpliv, ki ga imata ta del de\u017eele in ta glasbena scena \u2013 \u010de s tem ne bosta naredila ni\u010d, bo to tragedija. \u010ce s tem ne bo naredila ni\u010d, \u010de, denimo, ne bo dosegla nekak\u0161ne spremembe, \u010de se ne bo ni\u010d spremenilo, ta skupina ljudi, ki tako \u010duti, ki \u010duti vse, kar \u010dutijo poni\u017eani, ki smo jih vsi sre\u010devali in z njimi \u017eiveli \u2013 \u010de naposled pride v prve vrste, a iz tega ne bo ni\u010d, bo to tragedija.\u00ab (Eddie Vedder, Pearl Jam)<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

\u00bbKo so bile kamere vsega sveta obrnjene proti Seattlu, je bilo vse, kar smo dobili, nekaj uporni\u0161kih ‘Jebi se!’, nekaj prevelikih odmerkov mamil in samomor Kurta Cobaina.\u00ab (Naomi Klein, No Logo)<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

Moj prijatelj Ka\u010da ima na Zaplani leseno vikendico, v katero nas druge, ki tega nimamo, zelo rad povabi. Zaplana je postala znana, ker je tam svoj konec pre\u017eivljal dr. Janez, ki je po svojem zanimivem in pisanem \u017eivljenju, ki je med drugim zahtevalo tudi sprejemanje izjemno te\u017ekih odlo\u010ditev, kot je na primer sprejem Slovenije v zvezo Nato, postal tudi svojevrsten novodobni guru. Kot tak se je dosti posve\u010dal samemu sebi in je to z upanjem pri\u010dakoval tudi od drugih. Medtem pa nedale\u010d stran od njegovega doma slika ne bi mogla biti bolj v kontrastu. Mi smo tam prevra\u010dali kozolce, kadili marihuano, poslu\u0161ali agresivno in bizarno glasbo, brali Dylana<\/em> Doga<\/em>, pili vino in v tar\u010do metali sekiro. Delali smo vse, da bi pozabili nase. Me je torej tak odnos potem prignal do depresije, ob\u010de tesnobe in pani\u010dnih napadov? Zadnji\u010d sem opazil oglas za neke vrste joga-karate-meditacija-\u0161port, kjer so bili na nekaj slikah prikazani razni odpuljeni gibi, ki se pri prakticiranju tega \u0161porta uporabljajo. Pod vsem skupaj pa je pisalo, da je zadeva patentirana. Ljudje, ki so umirjeni in zadovoljni zapu\u0161\u010dali dvorano, v katero me je ta oglas vabil, niso mogli vedeti, kako zagrenjenega sem se ob tem prizoru po\u010dutil. Roko dam v ogenj, da nih\u010de od njih pojma nima, da je njihov New Age patentiran, kaj \u0161ele, da bi razumeli, kak\u0161ne razse\u017enosti ima to dejstvo. Ravno tako sem prepri\u010dan, da vsi ti ljudje trdno verjamejo, da bi bil svet popoln, \u010de bi se le tako kot oni vsi nau\u010dili pravilno dihati. Po \u010dem pa stremim jaz, da bi se za silo izvlekel iz depresije, da bi na\u0161el mo\u010d za boj in spremembo? S prijatelji bi rad prevra\u010dal kozolce, kadil marihuano, poslu\u0161al agresivno in bizarno glasbo, bral Dylana<\/em> Doga<\/em>, pil vino in v tar\u010do metal sekiro. In se dr\u017eal \u010dim dlje od ‘novodobne\u017eev’. New Age deprimira. New Age je patolo\u0161ki in prera\u010dunljiv. Zveza Nato pa sploh.<\/p>\n

Zadnji vikend v juniju smo Barakarji (tisti, ki vadimo v Baraki v Zalogu) v zavetju gozda, malo naprej od Zaloga, priredili peti BarakaFest. Na BarakaFestu je velika ve\u010dina ljudi pila alkohol in kadila marihuano, poleg tega pa je nastopalo \u0161e dvanajst bendov, ki so se z veseljem odzvali na povabilo na prireditev, ki se pretenciozno ogla\u0161a pod skupnim imenovalcem ‘alternativa’. Alternativni festival BarakaFest. Tukaj ne bom besedi\u010dil o samem dogodku in nastopajo\u010dih, ker vas, glede na to, da vas tam ni bilo, to najbr\u017e ne zanima, \u010de pa ste bili, pa itak veste, kako vse skupaj izgleda; ne, govoril bom samo o ozna\u010devalcu ‘alternativa’, kako si jaz alternativo predstavljam in kak\u0161na bi ta po mojem morala biti. Naj za\u010dnem s pljunkom na Sazas. Na ta pljunek bom celo \u017eivljenje ponosen, ne toliko zaradi morebitnega pozitivnega efekta, ki ga je imel za celotno dru\u017ebo, temve\u010d veliko bolj zaradi osvobajajo\u010dega efekta, ki ga je imel zame osebno. \u010ce je bil ta pljunek \u0161e tako nespameten, neu\u010dinkovit in nesmiseln, ima ta nesmiselnost zame posebno eti\u010dno razse\u017enost, ki se jo najbolje opi\u0161e z besedo ponos. Malo slab\u0161e z besedo svoboda. Naj povem druga\u010de, \u010detudi bi mi ta pljunek uni\u010dil \u017eivljenje ali me spravil v totalen obup glede dru\u017ebe, \u010de bi mi odvzel ugled in \u010dast, bi to bil moj pljunek. To je morda moje najbolj svobodno eti\u010dno dejanje v \u017eivljenju, vse drugo bi umestil v kontekst mehanike, igre sil, veri\u017eenja vzroka in posledice, prera\u010dunljivosti. \u010ce se \u0161e tako bizarno sli\u0161i, mi je pri vsem skupaj skoraj vseeno za Sazas, krivice in korupcijo in morebitno robinhoodovsko dimenzijo svoje geste. \u010ce bi bil namen pljunka zgolj izpostaviti in popraviti krivice, bi bila (po Kantu) to stvar patologije. Etika je povsem nekaj drugega. Zato sem tudi provokativno poudarjal, da gre zgolj za promocijo benda, kar nekaterim razumljivo ni bilo v\u0161e\u010d. Da bi skozi nadidentifikacijo pokazal, da se zavedam dele\u017ea patolo\u0161kosti in prera\u010dunljivosti tudi v tej gesti, tako da bi na ta na\u010din morda omogo\u010dil, da se iz geste odre\u0161i tisto, kar ju presega. Nepatolo\u0161ko jedro tega dejanja je zame ultimativna definicija alternative.<\/p>\n

Predstavljajmo si sedaj tipi\u010dnega alter glasbenika. \u010ce ima pravo mero ljubezni in strasti do glasbe, bo delal vse, da najde izrazno mo\u010d, ki bo presunila, odprla in razsvetlila ljudi. Iskal bo popoln ton, popoln udarec, popolno tehniko. \u010ce bo ostal sam sebi zvest, mu nikoli ne bo dovolj. Nikoli ne bo dovolj popoln. Postal bo zenovec, zanj bo odslej \u0161tela pot in ne cilj. Taka je ve\u010dina glasbenikov, ki se imajo za druga\u010dne, alter, nepodrejene ustaljenim vzorcem v\u0161e\u010dnosti. Poleg tega zanje obi\u010dajno velja \u0161e nekaj, postavljajo se nad turbo glasbo in jo zani\u010dujejo. A tu se pojavi neka nenavadnost. Njihovi argumenti za alter na\u010din ustvarjanja so skorajda istovetni argumentom turbo glasbenikov. Vsi imajo radi glasbo, vsem je pomembna iskrenost, vsi zasledujejo popolnost, vsi se neutrudno ukvarjajo sami s seboj, vsi \u017eelijo postati bolj\u0161i ljudje, vsi so neverjetno skromni. Razlika je le v tem, da turbo glasbeniki s tem slu\u017eijo, imajo \u0161tevilno ob\u010dinstvo, alternativci pa po pravilu ne. Skratka, alternativa in turbo sta dostikrat zgolj dve plati istega kovanca. Zakaj? Zato, ker ne eni ne drugi ne razumejo prave eti\u010dne dimenzije ustvarjanja, na katero sem namigoval zgoraj. Kaj lahko torej \u0161e pri\u010dakujemo od prej omenjenega glasbenika? \u010ce bi takega glasbenika vpra\u0161ali, kako kaj ustvarjanje, bi odgovoril, da je ravno \u0161el na sprejemne izpite za Rotterdam, da se trenutno u\u010di in igra pri Zlatku<\/em> Kau\u010di\u010du<\/em>, da nastopa s Kreslinom<\/em> in podobno. Ko bi ga pobaral, da s tem ni odgovoril na vpra\u0161anje ustvarjanja, bi hitro odgovoril, kako da ne, da \u010de mi to ni dovolj, poleg vsega tega ustvarja tudi s svojim d\u017eez triom, da fanati\u010dno i\u0161\u010de nove izrazne mo\u017enosti, da se nenehno u\u010di in izpopolnjuje. So izjeme, ki svoje besede dejansko podkrepijo s tistim, kar te besede presega, a ve\u010dina d\u017eez in alter glasbenikov je pa\u010d takih, da jih po takih odgovorih vedno znova zavrnem, da ne ustvarjajo ni\u010desar in da bi bilo veliko bolje, \u010de ne bi nikoli prijeli za in\u0161trumente, tako bi si \u010dlovek vsaj odpo\u010dil od nenehnega plastenja muzikalne puhloglavosti. Ve\u010dina jih glasbo ustvarja, kot da bi se sprehajali po supermarketu, kupijo malo tega, malo onega, doma vse skupaj zme\u0161ajo in na koncu tesnobno ugotovijo, da bi lahko skupaj zbrkljali \u010disto nekaj druga\u010dnega, tako da se morajo nujno vrniti v supermarket in tako naprej v neskon\u010dnost, da se koncu njihovo ustvarjanje zreducira na pohajkovanje po supermarketu, nenehno ubadanje z neskon\u010dno izbiro, s stopnjevanjem tesnobe, ker je mo\u017enosti preve\u010d in ker jih niso zmo\u017eni dohajati. Temu pravijo breme resni\u010dne ustvarjalnosti. Temu pravijo iskrenost. Temu pravijo odprtost. Temu pravijo odgovornost. Temu pravijo pogum. Temu pravijo svoboda. Temu pravijo alternativa. \u010ce pa so res popolnoma novodobno zahojeni, so prav po svetni\u0161ko poni\u017eni in se sploh ne povzdigujejo nad turbo glasbenike, saj smo konec koncev vsi ljudje vsak na svoj na\u010din skupaj vpeti v vesoljni, nadzemski, \u010dudoviti, prepletajo\u010di se, vsepresegajo\u010di, nehierarhi\u010dni svet glasbe. Kot turbo new age ekologi, katerih kriti\u010dna zavest in aktivizem dose\u017eeta svoj vi\u0161ek skozi kolektivno pranje slabe vesti v masovnih \u010distilnih akcijah, tudi sami praviloma te\u017eijo k temu, da se ne bi ni\u010d spremenilo. Podrepni\u0161ko se udinjajo sistemu, duhu \u010dasa, kapitalizmu in predvsem intelektualni lenobi. Pravi alternativec je njihovo nasprotje. Pravi alternativec posku\u0161a spoznati dru\u017ebene antagonizme in se jih trudi spremeniti. Pravi alternativec posku\u0161a razumeti, kako se v te antagonizme vklaplja glasba, kak\u0161no vlogo nosi v oblastnih razmerjih in mo\u010di ideologij. Pravi alternativec je pozoren in \u0161tudiozen. Pravi alternativec ni strahopeten in sanja\u0161ki. Pravi alternativec verjame v nemogo\u010de. Pravi alternativec je borec.<\/p>\n

Jaz kljub prenasi\u010denosti, prelahki dosegljivosti in vseprisotnosti glasbe trdim, da ima glasba \u0161e vedno izjemno mo\u010d. Le zakaj potem bi bila glasba na radiu tako nata\u010dno tempirana glede na ljudski delavnik. Nih\u010de ne more oporekati dejstvu, da doma\u010dnost in repeticija vsakodnevnega radijskega programa pozitivno vplivata na ritem dela, motivacijo in produktivnost ljudstva. Iz tega stali\u0161\u010da je povsem zgre\u0161eno zahtevati od radijskih voditeljev, naj izobra\u017eujejo ljudstvo tudi z druga\u010dno, indie, alter, kvalitetno glasbo. Tudi \u010de bi jo vrteli, bi se takoj prilagodila vulgarnemu duhu \u010dasa. S pravo vnemo lahko ljudstvu priljubi\u0161 tudi Mozarta<\/em> in Bacha<\/em>, za ozadje pri malici na primer, ali ob pri\u010dakovanju bo\u017ei\u010da. In ravno to je tisto, kar je narobe, ne da se kvalitetna glasba ne vrti na radiu, temve\u010d da bi se ta kljub vrtenju na radiu (oziroma ravno zaradi tega) izena\u010dila s katero koli drugo glasbo. Bach bi se na ta na\u010din izena\u010dil s Spice<\/em> Girls<\/em>, Mozart pa bi postal motivator delavcev v proizvodnji ra\u010dunalni\u0161kih tipkovnic. In ravno to se danes dogaja. Vsa glasba je padla na isti nivo. Nih\u010de ne more ve\u010d trditi, da je Coltrane<\/em> bolj\u0161i glasbenik od Lady<\/em> Gaga<\/em>. Ali, \u010de povem bolj radikalno, da je v Beethovnovi<\/em> sedmi ve\u010d umetnosti kot v curljanju vode po \u017elebu. Pa\u010d odvisno od perspektive. A to \u0161e ne pomeni, da se v glasbi ne more ve\u010d zgoditi gesta, prelom, revolucija. Ta revolucija se dogaja tukaj in zdaj! Danes nas ravno glasba s svojo avtoriteto prepri\u010duje, da se je \u010das ustavil, da se je zgodovina dovr\u0161ila, da je civilizacija dosegla svoj vi\u0161ek v redukciji politike na strokovno administracijo in koordinacijo interesov ter da kakr\u0161nakoli sprememba ni ne smiselna in ne mogo\u010da. Brez glasbe to ne bi bilo mo\u017eno! \u00a0Zakaj? Ker ima glasba avtoriteto, ker uravnava stvari in ker lahko iste stvari poru\u0161i. Glasba je brezmejna, neukoli\u010dljiva (natan\u010dneje re\u010deno \u2013 materialni prese\u017eek v njej, ki se dviga nad pomen) in to ji daje posebno mo\u010d. Komur se je uspe polastiti s svojo vsebino, ta ima ljudi v oblasti. Glas je posrednik, sredstvo, orodje, medij; pomen pa je cilj. To pa je tisto, kar nas danes bolj kot kdaj koli prej absolutno zavezuje, da ji vrnemo pomen, ki bo zopet subverziven. Glasbi moramo dati vsebino, ki bo sposobna ogroziti kapitalisti\u010dno logiko totalne postmoderne zrelativiziranosti. To pa lahko storimo le z mo\u010dno definirano politi\u010dno pozicijo. Ve\u010d kot dovolj je primerov, ki nam lahko slu\u017eijo kot svarilne zgodbe. Izjemni ustvarjalni izbruhi, ki so na koncu ostali mrtvi in pozabljeni kot zgolj muhe enodnevnice. Spomnimo se Seattla, pri nas pa punk in new wave osemdesetih. Kaj je danes ostalo od vsega tega? Predin<\/em>, Kreslin in Lov\u0161in<\/em> so tu samo zato, da nas mlade frustrirajo. Nujno je treba zgrabiti za besede fotra iz benda Buldogi<\/em>: \u00bbTistemu \u0161tirinajstletniku, ki mi danes verjame, ni pomo\u010di. Absolutno mora biti proti meni nastrojen: \u2018Kaj bo meni ta stari prdec govoril!\u2019 No\u010dem, da mi verjame \u017ee zaradi medgeneracijske konfliktne razvojne faze.\u00ab<\/em> Nieti<\/em>, Pankrti<\/em>, Kuzle<\/em>, to so bendi, ki trenutno ne bi smeli slu\u017eiti ni\u010demur drugemu kot temu, da so opomin zgre\u0161enega upora, omejene naivnosti ali v nekaterih primerih celo skrajne hinav\u0161\u010dine in pohlepa. Niti eden teh antijunakov, ujetih v soj \u017earometov ironije in s preve\u010d popkulturne prtljage na ple\u010dih, ni zmogel zavzeti ene same trdne politi\u010dne dr\u017ee. Dokler daje sicer dobra glasba Pankrtov avtoriteto neumni vsebini, neumnim besedam in neumnemu pomenu, ki se je danes spontano pola\u0161\u010da, do takrat je potrebno biti do nje kriti\u010den. S tem ji ne delamo popolnoma nobene krivice! Ravno s tem ohranjamo njeno \u017eivost, njeno mo\u010d in njeno unikatnost. Zato jaz nenehno ponavljam: \u00bbJebe\u0161 Predina, Kreslina in Lov\u0161ina!\u00ab In jebe\u0161 tudi dana\u0161njo slovensko glasbeno alternativo. Vsaj dokler se dela spravljivo in nekonfliktno. Res ne vem, od kod mladim ta predrznost, da se delajo nakulirane, strpne in potrpe\u017eljive. BarakaFest se trudi delovati v druga\u010dni smeri!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zapisi glasbenikov: Jan Kozel, Carnaval<\/p>\n","protected":false},"author":29,"featured_media":791,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[11],"tags":[],"class_list":["post-790","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zapisi-glasbenikov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/790","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/29"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=790"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/790\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":794,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/790\/revisions\/794"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/791"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=790"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=790"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=790"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}