{"id":7912,"date":"2013-12-21T19:20:18","date_gmt":"2013-12-21T18:20:18","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=7912"},"modified":"2013-12-21T19:20:18","modified_gmt":"2013-12-21T18:20:18","slug":"knjiga-mitja-velikonja-rocknretro-sophia-2013","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=7912","title":{"rendered":"KNJIGA: Mitja Velikonja – Rock’n’retro (Sophia, 2013)"},"content":{"rendered":"

\"rock_n_retro-nasl\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Obse\u017enej\u0161e in bolj poglobljene raziskave popularne glasbe v postjugoslovanskem prostoru so relativno redke, je pa glasba ena izmed najpogosteje omenjenih umetni\u0161kih zvrsti v zvezi z Jugoslavijo. Dejstvo, da je popularna glasba na obmo\u010dju Jugoslavije zdru\u017eevala ljudi tudi v \u010dasu etni\u010dnih konfliktov in v procesih ustvarjanja post-jugoslovanskih dr\u017eav, je raziskovalce \u0161e posebej fasciniralo v zadnjih dvajsetih letih. Zato ni nenavadno, da so bile teme, povezane z glasbo, v preu\u010devanju post-jugoslovanskih spominskih praks uvr\u0161\u010dene najvi\u0161je: od popularnih glasbenih zvrsti (zlasti YU-rock), pop glasbenih zvezd, \u00bburadnega\u00ab repertoarja kot so partizanske pesmi, filmska glasba, nostalgi\u010dno navajanje spominov skozi glasbo \u2013 vse to je omenjeno v veliki ve\u010dini \u0161tudij, ki obravnavajo jugoslovanski kulturni prostor, njegovo dedi\u0161\u010dino\/zapu\u0161\u010dino, jugo-nostalgijo in njene razli\u010dice. V znanstvenem prostoru med specifi\u010dno (pretirano) teoretizacijo glasbenih fenomenov (prete\u017eno skozi razpravo o jugonostalgiji) in pomanjkanjem celovitih \u0161tudij in raziskav, knjiga Mitje Velikonje predstavlja poseben prispevek, ki to tematiko uveljavlja kot legitimno polje znanstvene analize. Glede na omejeno \u0161tevilo besed se bom v tem pregledu ognila \u00bbklasi\u010dnemu\u00ab recenzetskem stilu, ki knjigo najprej predstavi po poglavjih, potem pa jih kriti\u010dno obravnava, ampak bom izpostavila nekaj najpomembnej\u0161ih dose\u017ekov in problemati\u010dnih to\u010dk Velikonjeve monografije.<\/p>\n

Rock\u2019n\u2019retro ponuja kulturolo\u0161ki pogled na \u00bbprojugoslovansko\u00ab glasbeno produkcijo in, kakor poudarja avtor na za\u010detku knjige, gre pri tem za pristop, ki ne vklju\u010duje drugih legitimnih analiz zbranega materiala, npr. muzikolo\u0161kega. Vseeno gre za pomemben doprinos teoretizaciji spominskih praks in glasbenih reaktualizacij preteklosti ter njihovih ideolo\u0161kih pomenov in politi\u010dnih konsekvenc v dana\u0161njem kulturnem prostoru Slovenije.<\/p>\n

Za potrebe analiti\u010dnega postopka avtor skupaj obravnava razli\u010dne zvrsti popularne glasbe (partizanske, delavske, revolucionarne pesmi, rock skupine, slovenski turbo folk ali hiphop) in glede na tematizacijo dolo\u010denih vsebin analizira \u00bbizredno \u0161irok nabor izvajalcev\u00ab. Uporablja metodo analize skozi klju\u010dne besede ali izbrane kategorije (Jugoslavija, socializem, Tito, partizani, komunizem, rde\u010da zvezda, jugoslovanska zastava), kar sicer lahko ponudi odli\u010den pregled, a hkrati zmanj\u0161a mo\u017enosti za bolj poglobljeno raziskavo repertoarskih politik, razli\u010dne pomene in agende, ki jih dolo\u010deni \u017eanri nosijo, ter dinamike med njimi. Velikonja se tega vsekakor zaveda in ve\u010dkrat poudari, da ne gre za uniformne, ampak ve\u010dplastne glasbene reprezentacije preteklosti. To se tudi odra\u017ea pri uporabi koncepta \u00bbnovi jugoslavizem\u00ab, ki je na ravni analize upravi\u010den, poleg tega pa je dovolj inkluziven, da omogo\u010da splo\u0161nej\u0161e zaklju\u010dke. Njegova osnovna pomankljivost pa je zdru\u017eevanje tudi medsebojno razli\u010dnih konceptov in pomenov Jugoslavije, socializma, partizanstva, Tita itn. (kar je razvidno iz primera izvajalcev, pri katerih gre za socializem, ne pa za Jugoslavijo; za dedi\u0161\u010dino NOB, ne pa za njeno revolucionarno naravo). Tovrsten pristop lahko spregleda dinamiko, v kateri so omenjene kategorije pri razli\u010dnih izvajalcih mobilizirane na razli\u010dne na\u010dine: da anti-jugoslovansko ni nujno anti-socialisti\u010dno in da partizanstvo lahko gre skupaj z neoliberalno ideologijo (kar tudi Velikonja sam omenja na primeru Zorana Jankovi\u0107a). Ne glede na to, ali analizirani izvajalci res pojejo o Jugoslaviji ali je povezava le posredna, latentna, bi bilo koristno med temi pojmi vzpostaviti konceptualno distinkcijo. Zelo zanimivo pa bi bilo tudi analizirati, pri katerih izvajalcih so eni pojmi bolj v ospredju, drugi zanikani ali identificirani kot \u00bbne\u017eeljeni\u00ab. Tak pristop bi dodatno poglobil pogled na trenutno dinamiko teh vsebin v Sloveniji. Ta dinamika namre\u010d odseva zanimive procese, ki niso nujno del dihotomnega pogleda na (samo)pozicioniranje analiziranih izvajalcev med \u00bbjugoslovanskim drugim in slovenskim mi\u00ab.<\/p>\n

Avtor utemeljeno obravnava Jugoslavijo kot drugega in izpostavlja vrsto orientalisti\u010dnih diskurzov. Odnos jugoslovanskega in balkanskega drugega je tema, ki jo avtor vidi kot zelo pomembno specifiko slovenskega neo-jugoslavizma, kot ve\u010dplastne in inherentno antagonisti\u010dne ideologije: pri tem pa bi bilo zelo koristno opozoriti na to, da so balkanisti\u010dni diskurzi obstajali tudi v \u010dasu Jugoslavije, kjer je \u00bbgnezdenje orientalizmov\u00ab mo\u010dno oblikovalo diskurze o popularni glasbi ter njeni produkciji in tr\u017eenju, in niso specifika zgolj post-jugoslovanskega konteksta. Posebno je zna\u010dilen tudi Velikonjev poudarek posebnega polo\u017eaja Slovenije v odnosu do drugih post-jugoslovanskih dru\u017eb ter na t.i. \u00bbnacionalizacijo\u00ab jugoslovanske dedi\u0161\u010dine (izpostavljanje le slovenskega dela zgodbe o Jugoslaviji). Prav zaradi tega je zelo indikativno, da so vsi glasbeniki interpretirani kot slovenski, prav tako publika (kar sicer ni predmet raziskave), ne glede na njihovo morebitno migrantsko izku\u0161njo, ki je zelo pomembna v reaktualizaciji tematik, ki jih obravnava Rock\u2019n\u2019retro. Migranstva ali izku\u0161nje \u00bbdruge generacije\u00ab skoraj da ni, vse je le \u00bbslovenska glasba\u00ab.<\/p>\n

Glavna zna\u010dilnost Velikonjevega pristopa so hipoteze zasnovane na vrsti dihotomij: Slovenija\/Jugoslavija, sedanjost\/preteklost, nekdanja \u00bbjugoslovanskost\u00ab\/sedanja \u00bbevropskost\u00ab Slovenije (nekdanji Jugoslovani\/sodobni Slovenci), negativne\/pozitivne podobe Jugoslavije, politi\u010dna anga\u017eiranost\/zabava, jugonostalgiki\/proevropsko usmerjeni slovenski nacionalisti, konformizem\/uporni\u0161tvo, anga\u017eirana umetnost\/pop-kulturna roba. Pozitivni jugoslavizem in njegove razli\u010dne ambicije avtor analizira prek distinkcije med pasivnim in aktivnim. Pro-jugoslovanska glasbena produkcija na Slovenskem je skozi zabavlja\u0161tvo, \u017eur, oportunisti\u010dno kritiko, nostalgizacijo, \u00bbgolo estetiko\u00ab, ironijo in nacionalizacijo (slovenska plat cele zgodbe) pasivizirana, pravzaprav reducirana na pop-kulturni in \u00bbdeideologiziran\u00ab palimpsest preteklosti. Na drugi strani pa je pozitivno jugoslovanstvo v njegovih aktivnih socialnih in ideolo\u0161kih pogledih lahko emancipacijsko, anti-revizionisti\u010dno, anti-nacionalisti\u010dno in ustvarjalno (eklekti\u010dnih, satiri\u010dnih, profanih in humornih). Sklicujo\u010d se na Benjamina in Blocha, Velikonja pravilno opozarja, da je najpomembnej\u0161i potencial teh \u00bbprijetnih spominov preteklosti\u00ab vezan na njegovo utopi\u010dno dimenzijo, ki je pomembna ne le v opoziciji z nacionalisti\u010dnimi narativi\/pripovedmi kot kritika sedanjosti, ampak skozi iskanje in napovedovanje prihodnosti kot potencialnega vodila emancipacije razli\u010dnih podro\u010dij. Vendarle se je pri branju te\u017eko znebiti vtisa, da predstavljeni konceptualni instrumentarij, zasnovan na dihotomijah, reducira zelo kompleksno realnost \u017eive\u010dih praks ter obstoj razli\u010dnih prostorsko-\u010dasovnih kolektivitet in identitet, ki soobstajajo v sodobni Sloveniji. Kot prvo, glede na to, da glasba presega mejo med preteklostjo \/ sedanjostjo \/ prihodnostjo in gre prek predpisanih norm ter da jo \u00bbv zelo razli\u010dnih kontekstih poslu\u0161alci glede na kontekst lahko razli\u010dno interpretirajo\u00ab (Cross 2003: 80), se predstavljene dihotomije izka\u017eejo za neproduktiven analiti\u010dni okvir. Osrednje vpra\u0161anje knjige, ki je prav tako koncipirano skozi dihotomijo: \u00bbali ta Jugoslaviji naklonjena glasba podpira ali spodbija, legitimira ali subvertira dominantne politi\u010dne diskurze na Slovenskem\u00ab (str. 10) negira inherentni potencial glasbe, da deluje situacijsko ter da isto\u010dasno tako spodbija kot krepi: kar je v enem trenutku kritika, je lahko \u017ee v naslednjem trenutku apologija.<\/p>\n

V sklepu Velikonja zaklju\u010di, da niti eden od analiziranih izvajalcev dejansko ni politi\u010dno anga\u017eiran in da s svojimi dejanji \u00bbne mislijo resno\u00ab. Njihovo delovanje je v bistvu komodifikacija kritike in njena pasivizacija, depolitizacija skozi \u00bbgoli \u017eur\u00ab, diskurze o \u00bblep\u0161ih starih \u010dasih\u00ab. Kjer lahko po mnenju Velikonje prispevajo, je pomagati, da se postavijo pod vpra\u0161aj obstoje\u010di binarizmi in odprejo vpra\u0161anja upora v svetu konformizma in oportunizma. Tak\u0161en sklep razkriva enega izmed najokorne\u0161jih dizkurzov o popularni glasbi na splo\u0161no: komercialno kot apoliti\u010dno in trivialno. Trivializacija\/pop-kulturalizacija glasbenih spominov na Jugoslavijo omejuje u\u017eivanje v jugoslovanski popularni glasbi na \u00bbretro modo\u00ab, ki se komercialno in nereflektirano nana\u0161a na preteklost. Tak\u0161ne dr\u017ee temeljijo na diskvalifikacijah pop-kulturnih praks kot trivialnih in depolitiziranih, ki ne morejo sodelovati v \u00bbresni\u00ab politiki. Zelo mo\u010dna dru\u017ebena te\u017enja po razumevanju ne samo u\u017eitka, ampak tudi \u00bbzabave\u00ab kot nasprotja \u00bbresnosti\u00ab, se v \u010dasu poznega neoliberalnega kapitalizma ka\u017ee kot nezadostna. Ko vstopimo v obmo\u010dje glasbe in zvoka je takoj jasno, da tudi ko \u00bbsamo u\u017eivamo\u00ab v komercialnih glasbenih oblikah, lahko na\u0161e dejanje postane izrazito politi\u010dno. Tak\u0161en pristop zahteva nova premi\u0161ljevanja politik glasbe, kjer zabava, u\u017eitek in komercialnost niso v opoziciji\/nasprotju z anga\u017eiranostjo in emancipacijo. Kot pravi David Hesmondhalgh ima glasba na videz poseben odnos do emocionalne izku\u0161nje, zaradi \u010desar je \u0161e posebej mo\u010dno sredstvo za \u0161irjenje u\u017eitkov pri gradnji izku\u0161nje solidarnosti, enotnosti in skupnosti skozi \u010das in prostor (Hesmondhalgh, Why Music Matters, 2013).<\/p>\n

Sklep odpira precej resna konstatacija, da gre konec koncev \u00bbsamo\u00ab za glasbo z omejenim neposrednim in kulturnim dosegom: \u00bbsama ne zmore spreminjati\/ohranjati sveta okoli sebe\u00ab. A zakaj bi se potem sploh ukvarjali z dejanskimi ideolo\u0161kimi in politi\u010dnimi razse\u017enostmi ter posledicami \u00bbuglasbenih\u00ab reprezentacij Jugoslavije, \u010de je \u017ee v startu to polje delovanja tako radikalno zamejeno? Ob tem, da so rezultati raziskave tako \u017ee vnaprej prikraj\u0161ani za potencial, se zdi raziskava zasnovana onkraj velikega dela (tudi) kulturolo\u0161ke literature, ki v zadnjih nekaj letih ponovno izpra\u0161uje vlogo glasbe, njen mo\u010dan politi\u010dni potencial, \u0161e posebej na ravni politike emocij ter politike u\u017eitka in zabave z idejo preseganja dominacije semioti\u010dnega in lingvisti\u010dnega pristopa (npr. David Hesmondlah, Marie Thomphson, Steve Goodman ali Ian Biddle).<\/p>\n

In \u010de se spomnimo sedaj \u017ee odhajajo\u010dega leta 2013, v katerem so omenjene vsebine dobile nova branja, se knjiga lahko bere kot specifi\u010dna \u00bbpred faza\u00ab izbruha socialisti\u010dnih in partizanskih vsebin v javni sferi (protesti, koncert Pinka Toma\u017ei\u010da v Sto\u017eicah) in njihovih nepri\u010dakovanih so\u010dasnih uporab v najrazli\u010dnej\u0161ih kontekstih (partizanske pesmi so se sli\u0161ale istega dne na protestih, na koncertu in v presedni\u0161ki pala\u010di). Vse to pripelje v fokus tudi vpra\u0161anje vpliva \u0161ir\u0161ih, globalnih procesov na trende \u00bbaktualizacije s socializmom povezanih tem\u00ab, kar da lahko novo dimenzijo branju \u0161tudije in odpre nove poti za bodo\u010de raziskave. Nadaljevanje raziskave bi \u0161lo lahko v smeri analize recepcije (reception study), sploh glede na to, da je,\u00a0 kakor poudarja tudi Velikonja, interpretacija te glasbe \u00bbve\u010dinoma prepu\u0161\u010dena interpretaciji poslu\u0161alcev\u00ab in da je \u00bbbranj te glasbe toliko, kot je njenih poslu\u0161alcev\u00ab. Mogo\u010de je prav to podro\u010dje, na katerem omenjene vsebine delujejo najbolj anga\u017eirano in imajo njhove ambicije najve\u010dje u\u010dinke.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Novi jugoslavizem v sodobni slovenski popularni glasbi <\/p>\n","protected":false},"author":88892,"featured_media":7661,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,4],"tags":[],"class_list":["post-7912","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-knjige","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7912","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/88892"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7912"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7912\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7913,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7912\/revisions\/7913"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/7661"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7912"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7912"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7912"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}