{"id":8064,"date":"2014-01-16T01:19:53","date_gmt":"2014-01-16T00:19:53","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=8064"},"modified":"2014-01-16T01:19:53","modified_gmt":"2014-01-16T00:19:53","slug":"5ka-misliti-musko-xxxi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=8064","title":{"rendered":"5ka &#8211; MISLITI MUSKO (XXXI)"},"content":{"rendered":"<p>z Aldom Ivan\u010di\u010dem<\/p>\n<p><i>V novi 5ki razmi\u0161ljujo\u010de glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. V enaintrideseti izdaji gostimo Alda Ivan\u010di\u010da \u2013 legendarnega Borghezijca, producenta in ustvarjalca sodobnih muzik, ki je to pot premeril misli Briana Ena.\u00a0 <\/i><\/p>\n<figure id=\"attachment_8065\" aria-describedby=\"caption-attachment-8065\" style=\"width: 430px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=8065\" rel=\"attachment wp-att-8065\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-8065\" alt=\"\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/01\/aldoivancic-foto-Andraz-Muljavec-430x600.jpg\" width=\"430\" height=\"600\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-8065\" class=\"wp-caption-text\">foto: Andra\u017e Muljavec<\/figcaption><\/figure>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Aldo Ivan\u010di\u010d je na glasbeni sceni prisoten ve\u010d kot 30 let. Kariero je za\u010del kot DJ v legendarnem Disku \u0160tudent, nadaljeval v \u0161e bolj legendarnem FV- ju in svojo DJ-evsko pot kon\u010dal v K4. Na njegovih gramofonih so se zavrtele prve plo\u0161\u010de punka, rapa, EBM in techna na slovenskih tleh.<\/p>\n<p>Poznamo ga tudi kot \u010dlana kultne skupine Borghesia, s katero je zatresel tudi dobr\u0161en del Evrope ter Balkana.<\/p>\n<p>Kot snemalec in producent je sodeloval na ve\u010d kot sedemdesetih nosilcih zvoka, sicer pa je znan tudi kot avtor glasbe v \u0161tevilnih filmih, gledali\u0161kih in plesnih predstavah. Poleg skupine Bast Kolektiv je tesen sodelavec StrojMachine, z Borghesio pa trenutno kon\u010duje nov album z naslovom <i>In \u010dlovek je ustvaril Boga<\/i>.<\/p>\n<p>Pri ustvarjanju in produciranju glasbe vedno stremi k raziskovalnemu in inovativnemu pristopu.<\/p>\n<p>V prostem \u010dasu se rad vozi z motorjem.<\/p>\n<p><b><i>V popularni glasbi mi je v\u0161e\u010d njena zmo\u017enost ustvarjanja norih emocionalnih krajin, ki te vabijo, da po njih zaple\u0161e\u0161. (Brian Eno)<\/i><\/b><\/p>\n<p>Ta misel me je spomnila na album <i>My Life In the Bush of Ghosts<\/i>, ki sta ga Eno in David Byrne posnela davnega leta 1981 in je zame ena od klju\u010dnih plo\u0161\u010d osemdesetih let. Gre za funk, kombiniran s petjem libanonske ljudske pevke Dunye Yunis, v njem se pojavijo tudi eksorcisti, pa al\u017eirskimi muslimani, ki citirajo Koran\u2026 Nekateri sampli vokalov so bili \u017ee takrat stari tudi ve\u010d desetletij in tudi v tem smislu je plo\u0161\u010da pionirsko delo, saj zdru\u017euje \u010dasovno razli\u010dne posnetke, ki pa brez ve\u010dkanalne tehnike snemanja ne bi bilo mogo\u010de. <i>My Life<\/i> je plo\u0161\u010da, primerljiva s filmom Blade Runner (1982) \u2013 torej popolnoma\u00a0 futuristi\u010dna glede na \u010das, v katerem je nastala. Mentalno digitalna, \u010deprav so vsi sampli dodani ro\u010dno s trakov, analogno. Po 33. letih \u0161e zmeraj zveni sve\u017ee in o\u010darljivo (link: <a href=\"http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=rONasb9H24Y\">http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=rONasb9H24Y<\/a>).<\/p>\n<p>Popularna glasba izhaja iz ljudske glasbe in ljudska glasba je nelo\u010dljivo povezana s plesom. Vsako pleme (urbano in pogansko) ima svojo plesno glasbo. Z razvojem klubske plesne scene je plesna glasba postala globalna in je, kljub pritisku multinacionalk in standardiziranih oblik, obogatenih z lokalnimi glasbenimi specifikami, uspela zadr\u017eati neskon\u010dne obraze. Na klik so nam dosegljivi brazilski rap, indijski trance, londonski dubstep, losangele\u0161ki hip hop, jamaj\u0161ki reggae, nem\u0161ki tehno\u2026<\/p>\n<p><b><i>Pomen klasi\u010dne glasbe se ustvarja predvsem skozi \u010distost in odklone od normalnega zvoka. Kar te zvoke dela glasbene, je to, da ve\u0161, da nala\u0161\u010d ne bodo sli\u0161ati kot kar koli drugega na svetu. Popularna glasba pa se obra\u010da v povsem nasprotno smer, vpija vse ve\u010d sveta. (Brian Eno)<\/i><\/b><\/p>\n<p>Klasi\u010dna oziroma akademska glasba, ustvarja jasno distinkcijo med zvokom in glasbo.<\/p>\n<p>Jasna intonacija in ritmi\u010dna to\u010dnost dolo\u010data tehni\u010dno perfekcijo izvajalca klasi\u010dne glasbe. Kvaliteta glasbenega instrumenta je to\u010dno definirana in sledi tradiciji vrhunskih izdelovalcev instrumentov. Tako kot celotna akademska umetnost, je tudi klasi\u010dna glasba obrnjena k ve\u010dnosti, perfekciji, popolnosti.<\/p>\n<p>Popularna glasba pa ima odprta okna na gozd, ulico, tovarno. Poslu\u0161a in vra\u010da svetu okoli sebe. Poleg glasbenih instrumentov uporablja odpadne materiale (Test Dept, <em>Einst\u00fcrzende<\/em>\u00a0Neubauten, StrojMachine), sodobno tehnologijo (sintetizatorje, samplerje, ritem ma\u0161ine) uporablja in manipulira\u00a0 konkretne zvoke, zvoke vetra, \u017eivali, \u0161ume, poke, jih zanka. Ko uli\u010dna glasba postane akademska in kon\u010da na univerzi, je zacementirana, formalizirana, spravljena v pravila in s tem postane samo \u0161e en stil v u\u010dnem programu.<\/p>\n<p>Nih\u010de ne more zaigrati <i>Kind of Blue<\/i> bolje od Milesa Davisa, pa \u010detudi kon\u010da tri Berkleeje. Enako velja za blues, rap, reggae\u2026.<\/p>\n<p>Popularna glasba je poleg na\u0161tetega tudi veliko bolj \u010dasovno in prostorsko decentralizirana ter \u017eanrsko pestrej\u0161a, zato se tudi hitreje razvija in spreminja.<\/p>\n<p><b><i>Dela\u0161 na dolo\u010deni muziki, doda\u0161 ji dolo\u010dene sestavine in nenadoma reagirajo na na\u010din, ki ga nisi predvideval. \u010ce si pozoren na to reakcijo, potem ji sledi\u0161. \u010ce si neumen, jo sku\u0161a\u0161 izni\u010diti. Veliko ljudi ima fiksno idejo o tem, kak\u0161en naj bi bil njihov produkt in odklanjajo vsakr\u0161ne deviacije. Spet in spet sku\u0161ajo glasbo prisiliti v nek model dokler se ne usede tako, kot mislijo, da se mora. To navadno pripelje do precej dolgo\u010dasne glasbe, do precej dolgo\u010dasnega\u2026 \u010desarkoli. (Brian Eno)<\/i><\/b><\/p>\n<p>Nepredvidljivost je ena najlep\u0161ih kategorij v \u017eivljenju in v umetnosti. Popolnoma razumem, da jo nekateri ne marajo. \u010ce slepo sledi\u0161 dolo\u010denim vzorcem, potem se v glasbi nikoli ne bo zgodilo ni\u010d razburljivega. Umetnost naj bi bilo obmo\u010dje raziskovanja in eksperimenta in v\u010dasih preprosto ne vemo, kam nas pelje pot, na katero smo se podali. V\u010dasih je lep\u0161e potovati kot priti na cilj.<\/p>\n<p>Tudi slepa ulica je del kreativnega procesa, saj bi brez nje verjetno te\u017eko na\u0161li pravo pot. \u00bbNapaka\u00ab v procesu dela je ena od kategorij, ki nas pogosto pripelje do nenavadnega rezultata. Je glas nezavednega. \u00bbNapa\u010dna\u00ab intonacija, ritmi\u010den akcent, akord, nenaden pok in pesem naenkrat dobi \u010disto drugo energijo, dimenzijo. Prese\u017eki v glasbi se ve\u010dinoma dogajajo nepri\u010dakovano in nena\u010drtno.<\/p>\n<p>Diktat trga in profita ne mara takega procesa, saj ne bazira na u\u010dinkovitosti in predvidljivosti. Produkti glasbenih korporacij postajajo vse bolj monolitni in monotoni, vse bolj postajajo nekak\u0161na dekoracija praznega \u010dasa.<\/p>\n<p><b><i>Eno mojih vodil je to, da \u010de ho\u010de\u0161 dobiti nenavadne rezultate, delaj hitro in poceni, ker ima\u0161 tako ve\u010d mo\u017enosti, da te bo odneslo nekam, kamor ni \u0161e nobenega. Skoraj vedno je u\u010dinek porabe gore denarja ta, da naredi zadeve bolj normalne. (Brian Eno)<\/i><\/b><\/p>\n<p>Eno od mojih vodil v \u017eivljenju je, da ni recepta kako narediti dobro plo\u0161\u010do ali pesem.<\/p>\n<p>Obstajajo plo\u0161\u010de, ki so bile posnete na hitro, pa so zani\u010d in hkrati obstajajo tudi tak\u0161ne, ki so postale legendarne. A zdi se mi, da je problem dana\u0161njega \u010dasa prav nasproten. Vsi hitijo in nih\u010de nima \u010dasa za samorefleksijo. I\u0161\u010dejo se instantni odgovori na instantna vpra\u0161anja. Stric Google ima odgovor na vsa vpra\u0161anja. Dana\u0161nja glasbena tehnologija je bolj poceni in bolj dostopna mno\u017eicam kot kdajkoli prej. V\u010dasih so glasbeniki snemali samo, \u010de so bili bogati ali so dobili pogodbo z zalo\u017ebo, ki je pla\u010dala drag studio. Danes brez te\u017eav naredi\u0161 kvaliteten posnetek kar doma, sploh \u010de se na primer ukvarja\u0161 z elektronsko glasbo.<\/p>\n<p>Klju\u010dno vpra\u0161anje je, kaj naj nas danes odnese, kamor ni \u0161e nobenega? To stoletje namre\u010d \u0161e ni prineslo neke nove revolucionarne tehnologije, ki bi nam ponudila neke nove zvoke, da bi zanetili revolucijo v glasbi, kot so to storile elektrika, elektronika in digitalizacija na koncu 20. stoletja.<\/p>\n<p>Po drugi strani pa je res, da denar ne more nadomestiti kreativnosti. Spektakularni light showi in simfoni\u010dni orkestri \u017eal ne morejo napolniti kreativne luknje.<\/p>\n<p>Koncept je odli\u010dno nadomestilo za denar. Inovacija namesto imitacije. Rock, blues, punk, rap, techno (\u010de omenim samo nekatere \u017eanre), so nastali na ulici, v zakotnih klubih, dale\u010d od centrov mo\u010di in denarja. Ko si la\u010den, si ful druga\u010den \u2013 nekaj je na tem. Komaj \u010dakam, da se zgodi kak\u0161na nova glasba, glasba 21. stoletja. Mogo\u010de nas bodo presenetili kak\u0161ni novi mulci iz Sajgona, Pekinga ali Lendave.<\/p>\n<p><b><i>\u010ce bi nad vsakim studiem visel napis: \u00bbTa studio je glasbeni instrument\u00ab, bi bil pristop do snemanja popolnoma druga\u010den. (Brian Eno)<\/i><\/b><\/p>\n<p>Glasbeni studio je prostor v katerem se snema glasba. Fonoavtograf je bil prvi instrument, ki je leta 1857 prvi\u010d posnel zvok. Elektrika je spremenila svet in glasbo, ki je postala dostopna celemu svetu. Stereo magnetofon je otrok druge svetovne vojne in nem\u0161ke industrije smrti.<\/p>\n<p>Prava zabava pa se je za\u010dela z ve\u010dkanalnimi magnetofoni. Glavni krivec za to, da so nastali, je kitarist Les Paul. Zanj je Ampex (ameri\u0161ko podjetje za elektroniko) v zgodnjih 50. letih prej\u0161njega stoletja izdelal predelan osem kanalni magnetofon.<\/p>\n<p>Ve\u010dkanalno snemanje je omogo\u010dilo nastanek zvoka, kak\u0161nega v realnosti ni bilo mo\u010d sli\u0161ati. Brez ve\u010dkanalnih magnetofonov ne bi obstajali kultni albumi\u00a0 kot so Sgt. Pepper&#8217;s Lonely Hearts Club Band, Electric Ladyland, Tubular Bells, Bohemian Rhapsody\u2026\u00a0Seveda pa v studiu danes ne uporabljamo zgolj magnetofonov, ampak tudi razne efekte za plemenitenje in popa\u010denje zvoka, simulatorje prostora, odmeve ipd.<\/p>\n<p>Druga revolucija se je zgodila z digitalizacijo zvoka in MIDI protokolom v 80. letih. Musical Instrument Digital Interface (MIDI) je omogo\u010dil standardizacijo in univerzalno komunikacijo med glasbenimi instrumenti in z ra\u010dunalniki.<\/p>\n<p>Danes \u017eivimo v \u010dasu, kjer vsak pameten telefon lahko uporabljamo kot glasbeni studio \u2013 z njim lahko snemamo, ustvarjamo kompozicije, predvajamo glasbo ipd. Pot do studia kot glasbenega instrumenta se nahaja v glavi in ne v aparaturah. Ni torej pomembno kaj uporablja\u0161, ampak na kak\u0161en na\u010din to uporablja\u0161.<\/p>\n<h3><\/h3>\n<h3><\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><\/h3>\n<h3><\/h3>\n<h3><\/h3>\n<h3><\/h3>\n<h3><\/h3>\n<h3><\/h3>\n<h3><\/h3>\n<h3><\/h3>\n<h3><\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>z Aldom Ivan\u010di\u010dem<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":8065,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-8064","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8064","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=8064"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8064\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8067,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8064\/revisions\/8067"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/8065"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=8064"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=8064"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=8064"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}