{"id":8101,"date":"2014-01-27T21:31:40","date_gmt":"2014-01-27T20:31:40","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=8101"},"modified":"2014-01-28T16:02:39","modified_gmt":"2014-01-28T15:02:39","slug":"niksa-gligo-pojmovnik-glasbe-20-stoletja-filozofska-fakulteta-ljubljana-2012","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=8101","title":{"rendered":"KNJIGA: Nik\u0161a Gligo &#8211; Pojmovnik glasbe 20. stoletja (Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2012)"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/01\/Gligo.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-8103\" alt=\"Pojmovnik glasbe 20. stoletja\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/01\/Gligo-446x600.jpg\" width=\"446\" height=\"600\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/01\/Gligo-446x600.jpg 446w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/01\/Gligo-762x1024.jpg 762w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/01\/Gligo-768x1033.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/01\/Gligo-1143x1536.jpg 1143w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/01\/Gligo-1523x2048.jpg 1523w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/01\/Gligo-scaled.jpg 1904w\" sizes=\"auto, (max-width: 446px) 100vw, 446px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Slovenski prevod izvrstnega Pojmovnika glasbe 20. stoletja zagreb\u0161kega muzikologa Nik\u0161e Gliga je precej\u0161nje presene\u010denje. Najprej je prijetno presene\u010denje \u017ee zato, ker je vsak izid zahtevnega in konceptualno iztanj\u0161anega dela s podro\u010dja vede o glasbi, ki smo ji \u0161e pred dvema desetletjema dajali dvoumni in neustrezni predznak \u00bbsodobna\u00ab, majhen praznik in ker je tudi prevajanje teorije s podro\u010dja glasbe samo zahtevno in odgovorno teoretsko delo, kar se pri nas premalo poudarja. \u017de v tem je Pojmovnik predstavljal izziv in verjetno tudi pomembno dopolnilo za doma\u010do vedo o glasbi, ki ni in ne more biti zgolj samo muzikologija v \u2013 recimo tako \u2013 o\u017ejem, konvencionalnem pomenu. A obenem je ta izid (letnica izida pri Znanstveni zalo\u017ebi FF je sicer 2012, knjiga pa je na police pri\u0161la lani) tudi neprijetno presene\u010denje, ki zastavlja par vpra\u0161anj.<\/p>\n<p>Prvo je, zakaj tako pozno? Konec koncev je delo, ki se nediskriminatorno soo\u010da z glasbo v 20. stoletju, v Zagrebu iz\u0161lo leta 1996 in ga vsaj nekateri v Sloveniji pogosto uporabljamo od njegovega izida v hrva\u0161kem jeziku. Pravimo, da pojmovnik ne diskriminira glasb. \u010ce naklju\u010dno odpremo nekaj gesel, bo pozorni bralec po \u010dlenitvi pojma <i>serializem<\/i> nekaj strani pozneje tr\u010dil ob pojem <i>swing<\/i>, takoj po modernizmu bo naletel na angle\u0161ki \u017eanrski izraz <i>modern jazz<\/i>, ki ga Gligo modro in z ob\u010dutkom ne prevaja (kot tudi ne \u00bb<i>riffa<\/i>\u00ab). Tega ne naredijo niti slovenski prevajalci in urednik, ki pri tem upo\u0161tevajo svarila avtorja pred ko\u010dljivostjo prevoda z izrazom \u00bbsodobni jazz\u00ab, ki bi spregledal zgodovinski proces \u00bbmoderniziranja jazza\u00ab in ob\u010dutljivo bli\u017eino izraza z glasbenim modernizmom, kar je spodbudno ob razpasli ihti prisilnih prevodov in slovenjenj tudi tam, kjer se s tem povzro\u010di \u0161e ve\u010dja zmeda. Vsaj zame je eden izmed kriterijev zmerom udoma\u010dena raba tujke med tistimi, ki se z glasbo na tak\u0161en ali druga\u010den na\u010din ubadajo.<\/p>\n<p>Nekaj drugega je seveda, na kak\u0161na tla je tedaj naletel Pojmovnik pri nas, ko smo ga brali \u0161e v hrva\u0161kem izvirniku, skratka, kako smo ga rabili. Naj tule \u2013 mimo muzikologije \u2013 izdam partikularni zgled lansiranja rabe enega izmed pojmov iz Gligovega Pojmovnika, ki se je pri nas ustalil v delu glasbene kritike in publicistike. Kolega Miha Zadnikar je iz njega za poimenovanje in kot razlo\u010devalno potezo tiste prakse v \u0161iroko pojmovani elektronski glasbi, ki ni podrejena zgolj funkcionalnemu razvedrilu (po doma\u010de \u0161tanci, telesni zgibanki in \u010dustvenim izlivom vseh vpletenih pod vplivom substanc) izbrskal izraz \u00bbelektrofon\u00ab in iz njega izpeljani izraz \u00bbelektrofonska glasba\u00ab (po doma\u010de \u00bbelektrofonija\u00ab), ki ga profesor Gligo sicer blago odsvetuje kot odve\u010dnega. Naj ta izraz rabi za razgrnitev njegovega pristopa pri standardizaciji terminologije.<\/p>\n<p>Na splo\u0161no Gligo v pojmovniku obdeluje posamezen pojem takole: najprej ga za koristno primerjavo poda v tujih jezikih iz prostorov z zgodovinsko mo\u010dno glasbeno in glasbeno-teoretsko tradicijo (v angle\u0161\u010dini, franco\u0161\u010dini, italijan\u0161\u010dini, nem\u0161\u010dini), zatem zanj poi\u0161\u010de etimologijo oziroma etimolo\u0161ko razlago (v na\u0161em primeru je etimologija \u00bbelektrofonije\u00ab gr\u0161ka \u2013 iz <i>elektron<\/i> in <i>phone \u2013 <\/i>za glas, zvok), potem poda definicijo (za Gliga je elektrofonska glasba isto kot elektronska glasba) in ga kriti\u010dno in polemi\u010dno ovrednoti ter v\u010dasih tudi predlaga \u00bbpravilno uporabo pojma\u00ab, upo\u0161tevajo\u010d primerjalne zglede iz strokovne glasbene literature. Ta podnaslov iz izvirnika \u2013 \u00bbnapotki za pravilno uporabo pojmov\u00ab slovenska edicija izpu\u0161\u010da.<\/p>\n<p>Gligo pri obravnavi elektrofonske glasbe izhaja iz same glasbene prakse predvsem v francoskem prostoru. Zadnikar in z njim vsi, ki smo izraz najprej preglodali in po nekaj kratkih debatah kriti\u010dno povzeli, smo druga\u010dno uporabnost tega \u00bbodve\u010dnega\u00ab, \u00bbpozabljenega\u00ab izraza prepoznali zaradi mo\u010dne tradicije strukturalizma, fonologije in semiologije v doma\u010dih humanisti\u010dnih vedah in dru\u017eboslovju. Pa\u010d, bili smo del tiste generacije \u0161tudentov in glas-b-oljubov, ki se je slastila ob branju \u0160estih predavanj o zvoku in smislu Romana Jakobsona (zaradi poudarjene fonemske igre razlik dodajmo \u0161e igriv naslov v franco\u0161\u010dini, ki naj si ga vsak bralec zaradi slasti in sli\u0161anja izvoli naglas prebrati v franco\u0161\u010dini, \u00bb<i>Six le<\/i><i>\u00e7ons sur le son et le sens<\/i>\u00ab). Tudi Gligo je pri obdelavi tega pojma podobno kakor drugod dosleden dedi\u010d te in sopotnih teoretskih tradicij, ki so izkaz njegove glasbene, znanstvene \u0161irine in erudicije, ki zajema iz razli\u010dnih paradigem. K \u00bbelektrofoniji\u00ab zapi\u0161e: \u00bb\u010ceprav ima po etimolo\u0161ki razlagi natan\u010dnej\u0161i pomen od\u00a0 npr. &#8216;elektronske glasbe&#8217;, posebno glede na omejen pomen &#8216;elektroakustike&#8217;, se naziv tako malo uporablja, da ga je bolje izklju\u010diti iz rabe in namesto njega uporabljati &#8216;elektronsko glasbo'( str. 86).\u00a0 Naslednji koraki oziroma sestavine v maketi pojmovnika so \u0161e komentar o pojmu, kjer razpravlja o izbranih definicijah (v\u010dasih, posebno v zvezi z izrazi, ki so v povezavi s popularnimi godbami, Gligu zmanjka \u0161trene oziroma je precej bolj pomankljiv kot pri pojmih s podro\u010dja u\u010denih glasb, avantgardnih tokov , skladateljskih postopkov itd.), tu so \u0161e vodilke oziroma napotila k strokovni literaturi in pa primerjave oziroma sti\u010di\u0161\u010da z drugimi izrazi. (Tako nas izraz \u00bbelektrofonska glasba\u00ab vodi k akuzmatiki, elektroakusti\u010dni glasbi, konkretni glasbi itd.)<\/p>\n<p>Takole spotoma, primerjava hrva\u0161kega izvirnika s slovenskim prevodom in terminolo\u0161ka podobnost v dveh sorodnih ju\u017enoslovanskih jezikih je vredna posebne pozornosti tam, kjer jezikovna bli\u017eina u\u010dinkuje nekako samoumevno, pomenski odtenki na videz enakih pojmov \u2013 v\u010dasih odraz pretirane \u017eelje po doma\u010di jezikovni svojstvenosti \u2013 pa to niti najmanj niso. Prevod iz hrva\u0161\u010dine v sloven\u0161\u010dino lahko razumemo tudi kot po malem \u017ealostno dejstvo in priznanje, da mlaj\u0161e generacije slovenskih \u0161tudentov in mladih nasploh vse manj razumejo sosednje ju\u017enoslovanske jezike. Navsezadnje je tudi Gligov Pojmovnik nastajal v \u010dasu vojne na Hrva\u0161kem v okviru dr\u017eavnega znanstvenoraziskovalnega projekta, namenjenega hrva\u0161ki glasbeni terminologiji, oziroma, kot je tedaj z nekaj podtoni, ki opozarjajo na poseben politi\u010den in ideolo\u0161ki kontekst na Hrva\u0161kem, zapisal avtor, da je interes \u00bbmoral pripasti <i>\u017eivemu<\/i> hrva\u0161kemu jeziku oziroma tistemu jeziku, ki je trenutno v rabi\u00ab. To je vendarle napisal \u00bbod zunaj\u00ab, ve\u010dino dela je namre\u010d naredil v Freiburgu, kjer je bil na \u0161tudiju kot prejemnik Humboldtove raziskovalne \u0161tipendije.<\/p>\n<p>Drugo vpra\u0161anje je, kaj nam tak\u0161na zapoznela izdaja pove o muzikolo\u0161ki vedi, kakor jo gojijo pri nas, predvsem na oddelku Filozofske fakultete? K temu ka\u017ee dodati, da je Gligo, rojen 1946 v Splitu, sicer tudi diplomirani anglist in komparativist, diplomiral in doktoriral iz Johna Caga ravno na oddelku za muzikologijo ljubljanske Filozofske fakultete leta 1983 pri profesorju Rijavcu.<\/p>\n<p>\u010ce smo zoprni in se pozabavamo s stereotipno predstavo, da se pa\u010d muzikologija \u0161e zmerom najraje pe\u010da s tisto glasbo, ki se je, u\u010dena, kot je bila, zve\u010dine \u00bbzapisana\u00ab, \u00bbnotirana\u00ab dogajala do konca 19. stoletja v Evropi in za nazaj velja za \u00bbumetni\u0161ko\u00ab, mar potemtakem prevod Pojmovnika naznanja, da je po preteklih trinajstih letih v 21. stoletju tudi doma\u010da muzikologija kon\u010dno vstopila v pestro 20. stoletje, kjer se je dominantnemu, a manj\u0161inskemu delu igrane glasbe pridru\u017eilo \u0161e 99 odstotkov glasbe, ki jo snujemo, igramo, poslu\u0161amo na tem svetu? \u010ce je odgovor pozitiven, potem je odlo\u010ditev za prevod Gligovega Pojmovnika znamenje odpiranja neke dolgoletne zapore in jo razumemo kot intervencijo v lastno zamejeno akademsko polje, njegove dokse, predsodke, navsezadnje tudi kot poseg v dolgoletni bur\u017eoazni oportunizem pri delanju akademske kariere, na katerega ni bila imuna nobena evropska (in zahodna) katedra. Mimogrede, to do konca \u0161estdesetih let 20. stoletja v dobr\u0161ni meri velja tudi za sociologijo glasbe, ki je dobesedno rabila generacijski prelom v lastnih vrstah, ki se je zgodil pa\u010d s tem, da so se novi sociologi glasbe formirali kot poslu\u0161alci ali praktiki rocka, podobno kot se je prete\u017eni del povojnih etnomuzikologov oziroma glasbenih antropologov v ZDA formiral skozi jazz in blues.<\/p>\n<p>\u010ce selektivno malo sledimo novej\u0161i muzikologiji, obogateni s premisleki o glasbi iz drugih ved, denimo taki, kot jo vsaka s svojega epistemolo\u0161kega konca prakticirajo Georgina Born,Tia DeNora in Susan McClary (nala\u0161\u010d navajam prodorne muzikologinje, ki svoje raziskovanje bogatijo z glasbeno etnografijo in sociologijo), potem je na dlani, da se je na zahodu odprla v podobni smeri, ki jo je v Pojmovniku precej odlo\u010dno za\u010drtal Nik\u0161a Gligo.<\/p>\n<p>Vseeno pri tem zbode njegovo dvoumno pojasnilo, da iz malega morja izrazja \u00bbiz jazza, rocka, popa in popularne ter zabavne glasbe, ker tudi te zvrsti glasbe nedvomno sodijo v glasbo 20. stoletja\u00ab, sam izbere le nekatere izraze, za katere te\u017eko velja, da so strokovni in\/ali tehni\u010dni pojmi. Zanj pripadajo dolo\u010denu \u00bb\u017eargonu\u00ab, a avtor je bil tu dosledno nedosleden: po strogih lastnih znanstvenih (zahodnih muzikolo\u0161kih) pravilih terminologije (strokovni izrazi in tehni\u010dni pojmi) ti izrazi (kalipso, rock&#8217;n&#8217;roll, honky tonk piano, blues lestvica in drugi) vanjo ne spadajo, \u00bbpa so se vseeno morali uvrstiti in obdelati v pri\u010dujo\u010dem Pojmovniku\u00ab. Enostavno, Gligo se zaveda, da bi bil kabinetni glasbeni filister, \u010de ne bi ob <i>metrski disonanci<\/i> obdelal \u0161e <i>off-beata<\/i>, ki je v nekaterih glasbenih praksah zgo\u0161\u010den in hudo natan\u010den tehni\u010dni termin s \u0161ir\u0161im kulturnim ozadjem, kjer ne prevladuje \u00bbglasbena pisnost\u00ab.<\/p>\n<p>Tale spis bi rad kon\u010dal bolj osebno. Namre\u010d z Nik\u0161o Gligom sem se v edini pravi pogovor zapletel samo enkrat. Bila je neka sreda na Radiu \u0160tudent leta 1996, ko je po moji oddaji o bluesu pogovor z njim ob izidu Pojmovnika vodil vedno o vsem informirani bosanski glasbeni novinar Ognjen Tvrtkovi\u0107. Seveda smo vsi trije zaklju\u010dili tako, kot je treba \u2013 v o\u0161tariji v strastni dveurni prijateljski debati, sredi katere sem Gliga v \u0161ali obdol\u017eil, da je glavni krivec za mojo dokon\u010dno oku\u017ebo z osebnostjo in delom \u00bbnenavadno nadarjenega skladatelja\u00ab Corneliusa Cardewa, kakor ga je imenoval mnogo let prej na izvrstnem predavanju v Cankarjevem domu. Leta 1986 ali konec leta 1985 je namre\u010d Gligo v okviru predavanj \u00bbUmetnost ob koncu tiso\u010dletja\u00ab v organizaciji Marksisti\u010dnega centra zbranemu ob\u010dinstvu predaval o dru\u017ebenopoliti\u010dnih implikacijah eksperimenalne glasbe 20. stoletja. To informativno in nazorno predavanje sem pozneje tudi prevedel in objavil na Radiu \u0160tudent, z izbrano glasbo Caga, Browna, Cardewa in Scratch Orchestra, o katerih je tako suvereno predaval. To je bilo moje prvo sre\u010danje z razgledanim muzikologom, ki je bil zares iz 20. stoletja. Muzikologija se mi je zdela kon\u010dno zraven, agilna v sedanjem \u010dasu.<\/p>\n<p>A to \u0161e ni bilo vse. Gligo je bil tako prijazen, da mi je po po\u0161ti poslal fotokopijo izvrstnega <i>Vodnika po zvo\u010dnih objektih<\/i> francoskega teoretika zvoka Michela Chiona, u\u010denca utemeljitelja konkretne glasbe Pierra Schaefferja in filmskega teoretika, ki je bil v tistih \u010dasih pogost gost Jesenske filmske \u0161ole revije Ekran. Chionov <em>Vodnik<\/em>, ki ga je bilo takrat izredno te\u017eko dobiti, \u00a0je jedrnata razgrnitev klju\u010dnih konceptov iz monumentalne razprave velikega u\u010ditelja, <i>Razprave o glasbenih objektih<\/i> iz leta 1966. Ta del predelane teorije zvoka, na\u010dinov poslu\u0161anja, rab tehnologije v glasbi se v Gligovem Pojmovniku pozna, zato ravno v tem delu nikakor ni \u00bbzastaral\u00ab in lahko takoj zbudi pozornost muzikologa ali dana\u0161njega ljubitelja glasbe. Pojmovnik je nastajal v \u010dasu \u00bbdigitalne sinteze\u00ab, ki jo \u017ee zajame. Tedaj je na\u0161 \u017eivahen pogovor nanesel tudi na \u00bbslovenskega Schaefferja\u00ab, profesorja Miroslava Adle\u0161i\u010da in njegovo obse\u017eno delo <i>Svet zvoka in glasbe<\/i> iz leta 1964, ki v marsi\u010dem ostaja neprese\u017eeno. Ustreznega nadaljevanja njegovega dela, aktualizirane nadgradnje nimamo.<\/p>\n<p>Toda iz pogovora z Gligom je bilo vendarle jasno tudi tole. Kljub \u0161tudiozni osebnosti je avtor Pojmovnika klju\u010dne informacije, vpogled od blizu v delo in prakso najvidnej\u0161ih skladateljev dobil na terenu iz prve roke, v Zagrebu, saj je bil od leta 1975 do 1991 ve\u010dkrat tajnik in direktor uglednega zagreb\u0161kega bienala sodobne glasbe, kamor so prihajali vsi, ki so kaj veljali v povojni glasbeni praksi in teoriji, Cage, Xenakis, Globokar, Henry, Berio, Penderecki, vklju\u010dno z doma\u010dimi diletanti-intuitivci Laibach, ki so zakuhali \u0161kandal.<\/p>\n<p>Pojmovnik tudi ne vstopa ve\u010d v brezzra\u010dni prostor, kakor je takrat. To pa \u0161e ne pomeni, da je ta prostor zapolnjen. \u0160e zmerom je krasno povabilo k odprtemu premi\u0161ljevanju o muziki in vsem, kar se v njej in skoznjo dogaja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Slovenski prevod Pojmovnika glasbe 20. stoletja zagreb\u0161kega muzikologa Nik\u0161e Gliga je precej\u0161nje presene\u010denje &#8211; prijetno in neprijetno z nekaj vpra\u0161anji.<\/p>\n","protected":false},"author":20,"featured_media":8103,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7,4],"tags":[],"class_list":["post-8101","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-knjige","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8101","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/20"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=8101"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8101\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8114,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8101\/revisions\/8114"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/8103"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=8101"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=8101"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=8101"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}