![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/02\/karlovcec-2-399x600.jpg\")
<\/a><\/p>\n
Marko Karlov\u010dec je glasbenik (saksofon, no-input me\u0161alna miza, kitara), katerega delovanje zaznamuje raziskovanje zapu\u0161\u010dine free-jazza, sodobne improvizacije, noisa, post-black-doom-drone-metala in zgodovinskih avantgard. Je aktiven na slovenski improvizacijski, \u00bbalternativni\u00ab in underground sceni.<\/p>\n
Redno igra v Dra\u0161ler\/Karlov\u010dec\/Dra\u0161ler triu z Jo\u0161tom in Vidom Dra\u0161lerjem, s katerima so nedavno pri zalo\u017ebah Sploh in L’innomable izdali plo\u0161\u010do Stir<\/i> ter v duetu z violinstko Ano Kravanja, s katero sta izdala plo\u0161\u010do Vra\u0161\u010danje\/Ingrowth<\/i>.<\/p>\n
Nastopa tudi kot solist in v ad-hoc sodelovanjih. Slede\u010d naredi-sam etiki izdaja plo\u0161\u010de pri lastni zalo\u017ebi Botanic records, med njimi tudi \u0161tiri solo cdje. Igral je na koncerti in festivalih v Sloveniji, Italiji, Hrva\u0161ki, Avstriji, Nem\u010diji in \u010ce\u0161ki Republiki v kombinaciji z glasbeniki kot so Toma\u017e Grom, Seijiro Murayama, Irena Toma\u017ein, N’toko, Sabir Mateen, Okkyung Lee, Virginia Genta, David Vanzan, Lawrence Williams, Artur Majevski, Ana Kravanja, Andrej Fon, Jo\u0161t in Vid Dra\u0161ler, Ne\u017ea Nagli\u010d, Samo Kutin, Jaka Berger, duo Mimesys, italijansko-slovenski improvizacijski orkester Brez Meja itd.<\/p>\n
Sodeloval je tudi na mednarodnem festivalu zvo\u010dnih umetnosti EarZoom, mednarodnem improvizacijskem festivalu Neposlu\u0161no, Brda Contemporary Music festivalu ter v ciklu glasbeno-plesnih dogodkov Neforme, ki ga v teatru \u0160panski Borci izvaja zavod Sploh. Je sodelavec glasbene redakcije Radia \u0160tudent.<\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\n
Na nek na\u010din zgodovina razvoja jazza odslikava razvoj klasi\u010dne glasbe skozi stoletja. Danes je jazz \u017eiva oblika avtorske glasbe, medtem ko je klasi\u010dna glasba na koncu svojega cikla, vsaj kar se ti\u010de raziskovanja svoje forme. (Mike Figgis)<\/b><\/em><\/p>\n Tovrstne trditve se mi vedno zdijo preve\u010d splo\u0161ne in v tem morda dosti ve\u010d zameglijo kot pa razjasnijo. Ozna\u010dbe kot so \u00bbklasi\u010dna glasba\u00ab in \u00bbjazz\u00ab je mogo\u010de dojeti z ve\u010d zornih kotov, \u0161e najbolj transparentno pa se mi jih zdi dojeti predvsem kot zgodovinsko-ekonomske kategorije in ne kot neke nad-\u010dasovne in ve\u010dne estetske opredelitve. \u00bbKlasi\u010dna glasba\u00ab je na nek na\u010din absurden oksimoron, \u00bbsodobna klasi\u010dna glasba\u00ab pa \u0161e bolj. Ali lahko nekdo danes re\u010de, da ustvarja \u00bbklasi\u010dno\u00ab glasbo? Kaj to pomeni, da je vsako tovrstno delo \u017ee brez\u010dasna \u00bbklasika\u00ab? Verjetno ne, temve\u010d prej izpri\u010duje dejstvo, da deluje v zgodovinsko izoblikovanem miljeju \u00bbklasi\u010dne glasbe\u00ab, znotraj njegovih ekonomskih, estetskih, performativnih zakonitosti ter da je seveda s tovrstno zapu\u0161\u010dino v kakr\u0161nemkoli \u017ee dialogu. Ta milje je torej tudi ali predvsem sklop vrednot in sankcioniranih praks. Klasi\u010dna glasba, kot tudi to, \u010demur se pravi \u00bbjazz\u00ab, pa sta lahko prostora tako \u017eive, vitalne in raziskujo\u010de dejavnosti kot tudi mo\u010dni sili kulturne, torej tudi dru\u017ebeno-politi\u010dne, konzervativnosti in statusa quo. In v mojem opa\u017eanju sta najpogosteje ravno to.<\/p>\n Poleg tega se je zanimivo vpra\u0161ati, zakaj je nekomu pomembno ozna\u010diti nekaj tako in ne druga\u010de? \u010cigavi in kak\u0161ni interesi so zadaj? \u010cemu slu\u017eijo konflikti o tem, kaj je jazz in kaj ne? Je v ozadju estetski kredo in s \u010dim je pogojen? Z \u017eivim in emancipatornim izro\u010dilom neke skupnosti ali ekonomskimi motivacijami, povpra\u0161evanju in ponudbi, kulturnimi politikami? Tako za klasiko kot jazz lahko brez te\u017eav re\u010demo, da sta \u017ee zdavnaj mrtva. A vse le ni tako preprosto in je precej pogojeno s tem kaj in koliko pozna\u0161 \u2013 \u010de parafraziramo pokojnega Lesterja Bowieja iz Art Ensemble Of Chicago, ki je na podobno vpra\u0161anje odgovoril z: \u00bbIt depends on what you know.\u00ab<\/p>\n V zadnjih nekaj desetletjih se zvo\u010dni svetovi aktualnih jazzovskih in sodobno-klasi\u010dnih praks pogosto povsem prekrivajo. Vendar je to, kar jih poganja in spro\u017ea, dostikrat precej razli\u010dno. Jazz je v ve\u010dini dojemanj \u0161e vedno v glavnem improvizatorska praksa, kar je ne glede na vse v veliko situacijah garancija za dolo\u010deno mero \u2013 tudi zdravorazumsko prepoznane \u2013 \u017eivosti. \u0160e bolj pa so stvari ko\u010dljive, a nemara toliko bolj intrigantne na robnih podro\u010djih \u2013 torej liniji free-jazza in zapu\u0161\u010dini t.i. fire music ter bogatih avantgardnih strujah znotraj klasi\u010dne glasbe prej\u0161njega stoletja. V miljeju klasike je tu kopica pristopov \u2013 od procesne kompozicije do nedeterminiranosti in aleatorike, ki se vsak na svoj na\u010din spoprijemajo z vpra\u0161anjem vnosa \u017eivosti in sve\u017eine v nespregledljivo ob\u010dutje okostenelosti in izsu\u0161enosti. Zvo\u010dni rezultati tovrstnih procesov so pogosto precej blizu najbolj out free-jazzu, a ne gre spregledati tudi temeljnih razlik, ki ostajajo kljub vsemu sli\u0161ne, vsekakor pa opazne. Medtem ko je pri (free) jazzu v ospredju tako zasledovanje lastne ekspresivnosti kot tudi mo\u010dan poudarek na grajenju ob\u010dutka skupnosti in skupnostne prakse, znotraj t.i. klasike \u0161e vedno stra\u0161ijo duhovi \u00bbskladatelja\u00ab z veliko za\u010detnico ter vpra\u0161ljive ambicije nadzora in administracije. Hkrati pa je znotraj bolj mainstream toka jazz postal obupen skupek manirizmov, kultov osebnosti in revidiranja preteklosti. V mnogih situacijah je postal nekak\u0161na karikatura samega sebe, njegove posebnosti, ki jih je v \u010dasu nastanka gnala izrazna nuja, pa so zreducirane na perpetuiranje sloga, ki mu je treba zadostiti, \u010de naj nekaj imenujemo \u00bbjazz\u00ab. Jazz je postal tudi nekak\u0161en sinonim za splo\u0161no glasbeno prefinjenost in umetelnost ter je kot tak, vsaj zame, postal enako mrtev kot najbolj okostenela klasi\u010dna glasba.<\/p>\n Tak\u0161na in podobna vpra\u0161anja se po mojem mnenju klju\u010dno osi\u0161\u010de na katerem se lahko dogaja spra\u0161evanje o \u017eivosti ali ne\u017eivosti dolo\u010denega \u017eanrskega miljeja.<\/p>\n Umetnost je nasprotna kaosu. Je organiziran kaos. (Igor Stravinski)<\/b><\/em><\/p>\n \u010ce je umetnost organiziran kaos, potem mu ni toliko nasprotna kot od njega odvisna, celo podrejena. Za Jacquesa Attalija, avtorja vplivne knjige Hrup \u2013 esej o politi\u010dni ekonomiji glasbe<\/i>, je glasba oblikovanje hrupa, ki ga ena\u010di s kaosom, z nasiljem, uporom, gro\u017enjo. To oblikovanje je vedno \u017ee na neki na\u010din interesno, pokazati naj bi \u017eelelo, \u00bbda je nasilje mogo\u010de obvladati in da je torej dru\u017eba mogo\u010da\u00ab.<\/p>\n \u00bbUmetnik\u00ab ali kakorkoli imenujemo tistega, ki vr\u0161i kreativno-manipulacijsko gesto tako nikoli ne bi smel pozabiti, da kaos tako predhodi kot tudi sledi njegovim begotnim naprezanjem. Kot tudi ne tega, da vsakr\u0161en pomemben dogodek ali premik na tem svetu spremljata hrup in kaos. Glasba ima zato dele\u017e pri sami sr\u017ei vpra\u0161anj nadzora in subverzije. Je hkrati emblem nadzora in sredstvo anarhi\u010dnega majanja obstoje\u010dega reda. Svojo mo\u010d pa dolguje ravno tej dvostranski zavezanosti kaosu.<\/p>\n \u010ce bli\u017eje pogledamo sestavljenko \u00bborganiziran kaos\u00ab se nam odpreta dve mo\u017enosti pogleda. Je poudarek na organizaciji ali na kaosu? To je po svoje klju\u010dno vpra\u0161anje in optika, skozi katero lahko motrimo celotno mno\u0161tvo histori\u010dnih in zdaj\u0161njih glasb. So glasbe, ki si prizadevajo za nadzor in kastracijo vseh spremenljivk v imenu zasledovanja neke ideje, vizije, ideala. Ali pa reprodukcije dru\u017ebenih razmerij mo\u010di, bi lahko po adornovsko pristavili. So tudi glasbe, ki si prav tako prizadevajo za popoln nadzor vseh spremenljivk, vendar svoje organizacijske modele najdejo v naravoslovnih ena\u010dbah verjetnosti, naklju\u010dja in simuliranega kaosa. Potem je tu cel kup vmesnih glasb. So pa tudi tiste, ki v ospredje potisnejo moment kaoti\u010dnosti, ga slavijo, spodbujajo. Glasbe v katerih je gestikulacija akterjev zgolj tisti osnovni pokazatelj \u010dlove\u0161ke dejavnosti, ki lahko v kon\u010dni fazi generira \u0161e ve\u010dji ali dodaten kaos. Oziroma nam preko svojih operacij na nek paradoksalen na\u010din omogo\u010da \u0161e globlje motrenje in participacijo v temeljni kaoti\u010dnosti sveta.<\/p>\n Mogo\u010da pa lahko glasba tudi vna\u0161a kaos tam, kjer so druge dru\u017ebene instance ustvarile red? Kaj je tisto, kar ji omogo\u010da, da lahko vsaj potencialno deluje kot faktor subverzije, prevrat reda in ustaljenih struktur? Je ravno zvo\u010dnost tista, ki ima razdiralno mo\u010d ali gre predvsem za to, kak\u0161en tip odnosa zavzamemo do kaosa \u2013 pa naj bo to na nivoju zvoka ali \u010desa drugega?<\/p>\n Umetnost je magija, odre\u0161ena la\u017ei lastne resni\u010dnosti (Theodor Adorno)<\/b><\/em><\/p>\n Adorno je bil eden najbolj pronicljivih mislecev dru\u017ebene vloge umetnosti, njenega ustroja in potencialov radikalnosti in subverzivnosti. Tako kot njegov celoten opus je tudi ta izjava skrajno te\u017eka in trpka, a s tle\u010dim upanjem in nejasno utopi\u010dnostjo, ki rezultira iz vztrajanja pri negaciji.<\/p>\n Zdi se, kot bi Adorno vsem razkrinkanjem navkljub in nasprotovanju romanti\u010dni ideji umetnosti kot ne\u010desa vzvi\u0161enega in bo\u017eanskega, umetnosti \u017eelel pridr\u017eati dele\u017e magije \u2013 ali preproste razoro\u017eenosti pred, v poslednji instanci, nedoumljivostjo njenega delovanja. Vendar vkolikor \u017eeli umetnost sploh imeti kakr\u0161nokoli \u2013 \u010detudi vpra\u0161ljivo in krhko \u2013 mo\u010d znotraj kulturne industrije in dolo\u010dujo\u010dih dru\u017ebenih razmerij mo\u010di ter administraciji izkustva, ki jo pomaga perpetuirati, mora najprej priznati svoj temeljno la\u017enost oziroma vsaj nezmo\u017enost transparentnega izrekanja resnice o dru\u017ebeni realnosti. To je prvi korak samo-refleksije, ki rehabilitira vsaj njen utopi\u010dni potencial bodo\u010de artikulacije resni\u010dnosti in spreminjanja te.<\/p>\n \u010ceprav se morda iz tega stavka zdi, da Adorno umetnosti odreka vsakr\u0161no mo\u010d z izjemo mo\u017enosti spoznanja lastne la\u017enosti, pa v njegovem opusu najdemo izjemno vero in prero\u0161ko upanje v odre\u0161ilnost glasbe. Njegovo branje atonalnosti, glasbenega izraza skladateljev t.i. dunajskega kroga iz prve polovice 20. stoletja s Schoenbergom na \u010delu, namre\u010d vsekakor ka\u017ee na njegovo prepri\u010danje, da zmore umetnost povedati nekaj resni\u010dnega o dru\u017ebeni danosti \u2013 \u010deravno prek negacije.<\/p>\n Glasba ohranja dru\u017ebeni status quo<\/i> prek podobnosti s produkcijskim procesom in z dru\u017ebenimi razmerji mo\u010di. Obstaja glasba, ki je s slednjimi povsem dolo\u010dena in jih zgolj reproducira. Obstaja pa tudi glasba, in to je za Adorna avantgardna glasba, ki dane dru\u017ebene razmere zavra\u010da, jih razkrinkava, hkrati pa ponuja pogled, okus utopije \u2013 druga\u010dna razmerja med ljudmi in re\u010dmi, celo spekulacijo s stanjem sprave, miru ter novo vrsto komunikacije \u2013 komunikacijo razlikovanega. Karkoli si torej \u017ee mislimo o Adornovih omiljenih glasbenih primerih ter nezmo\u017enostjo spopada z lastnim snobovstvom, pa je treba priznati, da je njegov pogled na problem resnice in neresnice znotraj umetnosti \u0161e vedno relevanten \u2013 te\u017eak in nikakor ne na prvo \u017eogo.<\/p>\n Izziv pa je tudi kako ta razmi\u0161ljanja in uvide prenesti na lastno dejavnost in ne zgolj vsega pustiti\u00a0 preteklosti v stilu \u00bbtakrat se je med dunajskimi skladatelji dogajalo to in to, Adorno pa je to interpretiral tako in tako.\u00ab Oziroma videti, kako nas to osebno in kolektivno zadeva, kak\u0161en stav zavzemamo do tega in ali se kljub registraciji tovrstnega mi\u0161ljenja v praksi \u0161e vedno ne naslanjamo na pravljice. In \u010de se, je to lahko svojevrsten \u00bbstatement\u00ab in ne nujno zgolj najla\u017eja eskapisti\u010dna opcija? Ali pa sku\u0161amo Adornove prebliske negacijskih in razvezujo\u010dih potencialov atonalnosti v glasbi raz\u0161irite dlje v raznolike radikalne, razdiralne, hrupne zvo\u010dno-socialne prakse? Nemara oboje skupaj?<\/p>\n Umetnost je individualizem in individualizem je mote\u010da sila; sila, ki razkraja. V tem le\u017ei njena ogromna vrednost; v tem, da si prizadeva za motnjo monotonije, su\u017eenjstva obi\u010daja, tiranje navade in reduciranje \u010dloveka na raven stroja. (Oscar Wilde)<\/b><\/em><\/p>\n Ta citat se lahko precej direktno ve\u017ee na zgornje adornovsko razmi\u0161ljanje. V tem smislu je pomenljiva Adornova trditev da je umetnost \u00bbdru\u017ebena antiteza dru\u017ebe, ki je iz nje ni mo\u010d direktno izpeljati.\u00ab Kar pomeni, da gre za neko dru\u017ebeno pogojeno dejavnost, ki hkrati z vso svojo pogojenostjo in globinsko dolo\u010denostjo z dru\u017ebenimi razmerji mo\u010di vsebuje mo\u017enost zanikanja taiste dru\u017ebenosti, njenih silnic in la\u017ei.<\/p>\n \u00bbNaloga\u00ab, ki jo je Adorno rezerviral \u00bbpravi\u00ab, radikalni umetnosti, je pravzaprav prava redkost med umetnostnimi apologeti. Ni govoril o duhovnem vidiku umetnosti, ki se ga ve\u010dinoma predstavlja kot odre\u0161itvenega v nasprotju z vulgarno popularno umetni\u0161ko produkcijo, o tem, da umetnosti \u00bbmanjka duha\u00ab. Prej mu je \u0161lo za kompenzacijo pomanjkanja prave telesne zadovoljitve, ki jo kulturna industrija zatre. Radikalna umetnost je torej na strani telesa, pristnega u\u017eitka, ki nastane, kadar razgali in prika\u017ee \u00bbizpolnitev kot prelomljeno\u00ab. Nadomestek v obliki kulturne industrije, ki obljublja pote\u0161itev, pa to servira s sredstvi, ki so enaka produkcijskemu procesu in metodam administracije sveta.\u00a0 Kot taka postane \u00bblahka glasba\u00ab po Adornu \u00bbumetnost brez sanj\u00ab. Mesto, kjer si umetnost lahko zares izbori sebi lastno avtonomijo, tj. da je radikalna na sebi lasten na\u010din, je predvsem na podro\u010dju forme. To pomeni, da zavrne kakr\u0161nokoli mo\u017enost lahke komunikacije in zanika zgodovinsko vzpostavljene sheme glasbenega pomena. Negacijo obstoje\u010de dru\u017ebenosti pa izvaja prek raztre\u0161\u010denja histori\u010dnih form. Umetnost bi potemtakem morala \u00bbohranjati ideale neodtujenosti, namesto da pristaja na pasti trga in izkrivljene realnosti kapitalizma.\u00ab<\/p>\n A \u010de se vrnemo k samemu Wildovemu citatu je treba seveda tudi kriti\u010dno premisliti preveliko obe\u0161anje na t.i. individualizem. Kot se marsikdo dandanes zaveda ima tako kot masovni populizem tudi skrajni individualizem svoje sen\u010dne plati. Vedno mo\u010dnej\u0161i so kriti\u010dni glasovi, ki pravijo da se tako \u010dislani individualizem zlahka izka\u017ee predvsem kot nateg s strani neoliberalisti\u010dnega projekta in ki ustvarja amorfno maso vase zaprtih, atomiziranih, malodane avtisti\u010dnih posameznikov nezmo\u017enih kolektivnega ukrepanja in boja ter skupnostnega ob\u010dutka sploh. To lahko opazimo tudi v trenutni klimi neodvisne glasbene scene, ki neverjetni raznolikosti in prese\u017eku zanimivih vsebin navkljub v dolo\u010denih segmentih pogosto precej srhljivo odseva to slavljenje individualisti\u010dnega eklekticizma, samozaverovanih ekspresivnih kapric, ki kot da so za\u010detek in konec vsega.<\/p>\n Ta Wildov individualizem ne bi smel biti mote\u010d zgolj zato, ker gre za neko partikularnost, odklonskost in deviantnost napram dru\u017ebeno-kulturnim normam, temve\u010d bi po mojem mnenju s svojo idiosinkrati\u010dnostjo moral nekaj povedati tudi o prevladujo\u010dem dru\u017ebenem ustroju samem. Po mo\u017enosti tudi izra\u017eati in kanalizirati nekaj divjega in ogro\u017eajo\u010dega, agitirati h destrukciji, ki jo ne motivira zgolj asocialna ihta temve\u010d tudi upanje na mo\u017enost druga\u010dne konfiguracije tega, kar je \u2013 odnosov, interakcij, \u00bbsveta\u00ab…<\/p>\n Prazen prostor ali prazen \u010das ne obstajata. Vedno lahko kaj vidimo, sli\u0161imo. Najsi se \u0161e tako trudimo, ti\u0161ine ne moremo ustvariti. (John Cage)<\/b><\/em><\/p>\n Ta zdravorazumska ugotovitev je do neke mere povsem logi\u010dna. S Cagevim prihodom in njegovim vnetim in deklarativnim poudarjanjem te, pa so v ospredje stopile glasbe in zvo\u010dno-konceptualno-kompozicijski pristopi, za katere se je zdelo, da je tovrstno dojemanje ti\u0161ine njihovo temeljno izhodi\u0161\u010de. V mojem do\u017eivljanju so \u010disto splo\u0161ne implikacije tega predvsem povezane s pove\u010dano odgovornostjo za lastno po\u010detje. Z zavedanjem, da se kakr\u0161nakoli zvo\u010dna intervencija s tvoje strani ume\u0161\u010da v proces, ki se vedno \u017ee dogaja. Hkrati pa tudi s senzibilnostjo za celoto tega, kar nas obdaja, \u010de se omejimo le na zvok \u2013 celoten zvo\u010dni \u00bbekosistem\u00ab, v katerem bivamo in delujemo. Premo\u010d tega, kar \u017ee je, nad pogosto preve\u010d vzvi\u0161enimi \u00bbumetni\u0161kimi\u00ab iluzijami ustvarjanja. Politi\u010dnost samega akta poslu\u0161anja, zanikanje absolutov, sprejemanje \u00bbhrupa\u00ab sveta.<\/p>\n Sicer pa se mi ob Cagevih citatih zdi pomembno obregniti ob to, kak\u0161en kult osebnosti se je naredil iz njegove umetni\u0161ke agende ter kak\u0161en merodajen status modreca si je zgradil sam (in ljudje okrog njega). Danes o \u00bbti\u0161ini\u00ab in \u00bbposlu\u0161anju\u00ab v sodobni glasbi in zvo\u010dni umetnosti skorajda ni mogo\u010de govoriti brez tega, da ne bi vsaj kdo omenil Cagea. Kot da bi njegovo ime bilo sinonim za cel kup praks in senzibilnosti, ki jih razvija in prakticira mno\u0161tvo glasbenikov \u2013 pred in po njem. Temu seveda ni tako, kljub ogromnemu vplivu, ki ga je imel na povojno glasbeno dogajanje. Bil je le eden bolj vidnih posameznikov, brez dvoma briljanten na dosti podro\u010djih, vendar ima njegova skrajna izpostavljenost in feti\u0161iziranje njegove pojave tudi manj svetle plati in razloge, o katerih bi bilo vredno kaj napisati. O tematiki svetih krav v avantgardi ter recipro\u010dnem hranjenju kapitalizma in institucije skladateljskega genija lahko med drugim preberemo kar nekaj pronciljivih misli v eseju Eddia Prevosta Free improvisation in music and capitalism: resisting authority and the cults of scientism and celebrity, <\/i>objavljenem v zborniku Noise and Capitalism, <\/i>ki je na voljo zastonj na spletu.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" z Markom Karlov\u010decem<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":8276,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-8275","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8275","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=8275"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8275\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8283,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8275\/revisions\/8283"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/8276"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=8275"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=8275"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=8275"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}