{"id":833,"date":"2010-08-09T13:08:58","date_gmt":"2010-08-09T11:08:58","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=833"},"modified":"2013-02-12T11:11:24","modified_gmt":"2013-02-12T10:11:24","slug":"koncert-sajeta-2010-27-31-7-2010-sotocje-tolmin","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=833","title":{"rendered":"KONCERT: Sajeta 2010, 27. – 31. 7. 2010, Soto\u010dje, Tolmin"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

Diskusija glede dejavnikov, ki bolj ali manj bistveno zaznamujejo vsakoletni dogodek Kreativnega tabora Sajeta, dejavnikov, ki ta festival \u201cnove\u201d glasbe zaznamujejo kot \u201cizstopajo\u010dega\u201d iz mno\u017eice dogodkov tako na doma\u010di lokaciji Sajete \u2013 ob Tolminskem soto\u010dju \u2013 kot \u0161ir\u0161e, mora (in tako tudi je, kar je zaznati denimo v eseju Kreativni tabor Sajeta<\/em> avtorice Damjane Teodorovi\u0107<\/em> na pri\u010dujo\u010dem portalu ali tudi na samem mestu dogajanja) vklju\u010devati kar naj\u0161ir\u0161i mo\u017eni vpogled v realizirano bogatih doprinosov vseh prisotnih, realizacijo, ki v sprotnih ali naknadnih refleksijah ve\u010dkrat kot ne dosega meje skoraj misti\u010dnega ali nasploh prese\u017enega v kakr\u0161nemkoli smislu pa\u010d \u017ee.<\/p>\n

Gotovo festivalska recenzija ni najbolj\u0161e mesto za nastavljanje ali nadaljevanje nekega diskurza, ki bi, kot zgoraj nakazani, posegal \u0161ir\u0161e in splo\u0161nej\u0161e od dogodka samega, ki je vendarle specifi\u010dno \u010dasovno in lokalno ume\u0161\u010den in si kot tak zaslu\u017ei konkretne obravnave. Je pa Sajeta mimo tega splo\u0161nega dejstva cehovske logike kot zelo nenavaden moment \u0161ir\u0161ega dru\u017ebenega dogajanja vsekakor vredna besede ali dveh komentarja tudi izven konteksta posameznih festivalskih pripetljajev in sicer na vsakem razpolo\u017eljivem mestu javnega.<\/p>\n

Prvi in klju\u010dni element tistega vedno opevanega prijetnega in neobremenjenega vzdu\u0161ja, ki je po vseh komentarjih tako lastno Sajeti, je brez dvoma njena specifi\u010dna festivalska publika. Plodnost diskusije o le opazujo\u010de prisostvujo\u010dih in na drugi strani aktivno sodelujo\u010dih in tako soustvarjajo\u010dih je tu po mojem mnenju vpra\u0161ljiva. Moja trditev je, da enotna in homogena publika v kakr\u0161nemkoli smislu ne bi premogla nastavkov za doseganje tovrstnega ob\u010dutja odprtosti, kakr\u0161nemu smo lahko pri\u010da vsak konec julija ob Soto\u010dju. Najo\u010ditnej\u0161a pri\u010da temu je \u017ee sam glasbeni program. Ta s svojo \u0161irino obsega interesno podro\u010dje, ki gotovo presega zanimanja ve\u010dine posameznikov \u0161e tako odprte festivalske publike, kakr\u0161na je Sajetina. Z malo domi\u0161ljije in barvito metaforo lahko hitro pove\u017eemo percepcijo \u017elahtne eklektike glasbenega izbora organizatorjev in posameznikovo dojemanje tako pripadnostno kot interesno pa\u010d raznolikega spektra obiskovalcev. \u0160e tako \u201ekriti\u010dnemu\u201c u\u0161esu bo kak koncert izzvenel v prazno predvsem po meri okusa in \u0161e tako \u201epravoverni\u201c glavi se bo kak posameznik zdel kot nevklju\u010den ali vsiljiv, seveda po enakem kriteriju. Zavedanje in refleksija tak\u0161nega stanja pa sta po mojem mnenju klju\u010da do razpolo\u017eenja, ki preveva celoto festivalskega dogodka, kot se ta\u00a0 ka\u017ee ob primeru Sajete.<\/p>\n

Zares te\u017eko bi bilo objektivno izpostaviti tisto nekaj, kar vzdu\u0161je odprtosti na Sajeti postavlja nasproti ve\u010dini drugih doma\u010dih festivalov, vklju\u010dno s tistimi na isti lokaciji. Le tako v premislek ponujam to izto\u010dnico, saj takega zares prese\u017enega in v vseh pogledih zgleda vrednega dogodka po mojem mnenju nikakor ne gre reducirati le na tam zbrano dru\u0161\u010dino ali kak pojem alternative, ki je danes \u017ee tako ali tako povsem izgubil vso barvo ob \u0161e nevideni razred\u010denosti glasbene ali kar \u0161ir\u0161e kulturne juhe (pa nikakor no\u010dem namigovati na\u00a0 kako pomanjkanje pravih poslastic za i\u0161\u010do\u010de glave). Seveda pa tu ne bi bilo na mestu spregledati zelo pomembne in pozitivne vloge organizatorjev in pobudnikov, ta je morda celo edina prava oprijemljiva to\u010dka, ko i\u0161\u010demo specifi\u010dnosti Sajete v odnosu do sicer\u0161njega festivalskega dogajanja pri nas.<\/p>\n

Vendar pa naj na mestu, kjer bi gotovo lahko razpirali nove in nove dimenzije Sajete kot simbolnega, predvsem pa dru\u017ebeno kriti\u010dnega pojava, zaklju\u010dim in se kon\u010dno posvetim \u017ee omenjenim konkretnim pripetljajem leto\u0161nje edicije festivala.<\/p>\n

Leto\u0161nji Sajetin glasbeni in \u0161ir\u0161i program je izra\u017eal pojem eklekti\u010dnega v pravem pomenu besede. Vsekakor to ni bil program, ki bi na prvi pogled izkazoval zaslu\u017eeno finan\u010dno podporo organizatorjem ali, \u010de ho\u010dete, tovrstni kulturi nasploh, vendar pa je tudi ta aspekt udele\u017een na bistveni vrednosti Sajete kot \u0161ir\u0161e dru\u017ebeno ume\u0161\u010denega dogodka pri nas. Tako stanje je namre\u010d postalo \u017ee samoumevno, kar je preprosto \u017ealostno. Je pa tudi nevarno za kulturo v naj\u0161ir\u0161em smislu.<\/p>\n

Tako so tudi vsi v tej recenziji bolj negativno ali sploh ne obravnavani nastopi in drugi elementi festivala prispevali k pozitivnemu vtisu celote, saj v petih dneh nisem bil pri\u010da ni\u010demur, kar bi \u017eelel opredeliti kot popolno razo\u010daranje.<\/p>\n

Ob zbiranju vtisov po prvem dnevu koncertnih dogodkov je prevladoval vtis skoraj\u0161nje razklanosti publike na dva dela. Pri\u010da smo bili namre\u010d dvema zelo razli\u010dnima godbama, ki sta tudi dajali vtis dveh zelo razli\u010dnih pristopov h glasbenemu izrazu in morda tudi etosu ali percepciji ustvarjanja nasploh. Ve\u010der so odprli francoski Overdrive Trio \u2013 A tribute to Syd Barrett<\/em>. \u010cevlji zapu\u0161\u010dine glavne avtoritete zgodnjih Pink Floyd<\/em> so se po mojem mnenju izkazali za prevelike, ali morda izdelani za neke, po fiziologiji, popolnoma druga\u010dne noge. Preigravanje in\u0161trumentalnih tem z namenom precej klasi\u010dnega jazzerskega prekopicevanja glasbene materije pa\u010d ni zadovoljiv poklon ikoni, katere vpliv sega precej dlje od skladanja in obra\u010danja tistih nekaj kitarskih motivov. Tudi melodi\u010dni vlo\u017eki trobente, ki so delovali kot prilo\u017enostni nadomestek za pomanjkanje govornih elementov Sydove norosti, niso kompenzirali razlik med razli\u010dnima temeljema glasbenega izraza izvornega ter reproduciranega, kar bi morda lahko bil nekak\u0161en namen delovanja Overdrive Tria, dejansko pa so izpostavili paradoks. Vendar pa smo v sicer kratkem, a izredno skoncentriranem nadaljevanju s strani New Yor\u0161ke zasedbe Zs<\/em> prejeli pravo salvo glasbenega naprednja\u0161tva. Po mojem mnenju so nam \u0161tirje Brooklyn\u010dani, ki sicer niso bili videti posebno razpolo\u017eeni, kljub temu dejstvu servirali glasbeni vrhunec festivala. Kvartet dodobra z efekti pre\u017eetega saksofona, dveh kitar, bobnov ter zmerne mere elektronike, izvajane preko dalj\u0161ih matric, je po akademsko izvedel nekak\u0161en zbit kola\u017e komadov z zadnje plo\u0161\u010de New Slaves<\/em> (The Social Registry, 2010), iz katerega so v enaki meri bruhale hardcorovska surovost, avantgardno zvo\u010dno raziskovanje ter anga\u017eirana kriti\u010dna ost, ki se je zrcalila v sami pozi glasbenikov. V nastopu, ki je bil sicer dejansko dalj\u0161i, kot se je zdel, kar je res aspekt le najbolj\u0161ih koncertov, so nam Zs tako posredovali naprednja\u0161ko vizijo, postavili antitezo predhodnemu precej konzervativnemu nastopu Francozov in dodobra razdelili publiko po glasbenih preferencah.<\/p>\n

Glavni del glasbenega dogajanja drugega dneva leto\u0161nje Sajete ni postegel s kak\u0161nimi posebnimi prese\u017eki. Soliden nastop po tirnicah posnetega materiala sta predstavila Bogdana Herman<\/em> in Borut Savski<\/em>, v nadaljevanju pa smo bili pri\u010da manj\u0161emu razo\u010daranju, ko sta se izvedbe danes \u017ee precej kli\u0161ejske in pre\u017eve\u010dene kombinacije kitarskih zvokov ter elektronike lotili zasedbi Ecstatic Sunshine<\/em> (solo nastop Matthewa Papicha<\/em>), ter povratnik Richard Pinhas<\/em> s soustvarjalcema na elektroniki in vizualijah. S sicer precej razli\u010dnimi pristopi k digitalnemu procesiranju sta oba nastopa zapadla v preve\u010d generi\u010dne zvo\u010dne izlete na sledi ambientalnih muzik, ki so se precej zavlekli in izgubljali pozornost vsaj dela poslu\u0161alstva. Kljub temu pa se je po mnenju podpisanega tudi drugi dan zgodil prav poseben prese\u017eek, z njim pa sta nam postregla Toma\u017e Grom<\/em> na kontrabasu in Seijiro Murayama<\/em> na snare bobnu ter \u010dineli in glasu. Vsaj deloma v slogu nedavno izdane plo\u0161\u010de Nepretrganost<\/em> (Zavod Sploh<\/em>\/L’Innomnable<\/em>, 2010), sta improvizatorja uspela ustvariti dinami\u010dno celoto, za razliko od nedavnih nastopov Murayame v Ljubljani tudi bolj polno gibanja, posebno Grom se je zares izkazal s \u0161irokim repertoarjem zvo\u010dnih posegov, poleg tega pa jima je skozi nastop uspelo nekako zliti se s samim prostorom in dogajanjem v in okoli tega. Vstopna avla tolminske knji\u017enice, ki se je v uvodnih minutah zaradi ve\u010d faktorjev zdela nekoliko nerodna, je ob koncu dihala z nastopajo\u010dima, ki sta zadovoljstvo z nastopom dala tudi videti.<\/p>\n

Toma\u017e Grom se je kot glasbenik s izrednim smislom za poslu\u0161anje tistih, s katerimi igra, izkazal tudi tretji dan, tokrat prvi\u010d skupaj v triu z Zlatkom Kau\u010di\u010dem<\/em> in Arturjem Majewskim. <\/em>Trio doma\u010dim odjemalcem tovrstne muzike verjetno \u017ee dodobra znanih posameznikov tukaj podpisanega ni povsem prepri\u010dal, saj se je njihova skupna igra le redko res razbohotila v so\u010duje\u010dnosti. Grom je deloval kot glavni pogon v smislu kon\u010dne zvo\u010dne in dinami\u010dne podobe, vendar pa je \u017eal premnogo medlih trenutkov, ko glasbeniki niso dajali vtisa prave skupinske dinamike, pustilo nekoliko mla\u010den vtis. Drugi del tretjega dne je pripadel hrva\u0161ko\/italijanski grupaciji East Rodeo<\/em>, ki je sicer prepri\u010dala z zares korektno izvedenim nastopom, v katerem so prehajali od dalj\u0161ih atmosferi\u010dnih krajin, polnih postrockerskih vija\u010denj, bolj mehkih akordov in subtilnej\u0161ih namigovanj do trdih sredic komadov, ki pa se v svoji relativni enostavnosti in avtorski neprepri\u010dljivosti ne zoperstavljajo dovolj mo\u010dno in surovo tistim zares posre\u010denim ne\u017enej\u0161im, da bi uravnote\u017eili tehtnico v prese\u017een epski avantrockerski material. Morda gre zanko iskati v akademskem ozadju vpletenih glasbenikov in tako rahlo populisti\u010dni nameri \u201e\u017eaganja\u201c, kdo ve, vendar pa so se kljub temu East Rodeo izkazali kot kvaliteten bend in na prihajajo\u010di plo\u0161\u010di z Marcom Ribotom<\/em>, ki jim tudi sicer namenja hvale, nas utegnejo \u0161e presenetiti.<\/p>\n

Zadnja dva dneva festivala sta minila v nekolik\u0161nem zati\u0161ju bolj sredinskih muzik. Hrva\u0161ki, po novem trio, Gatuzo<\/em> so izvedli kvaliteten hard rock koncert, do popolne uigranosti v novi zasedbi jim morda manjka \u0161e kak koncert, vendar pa so kljub temu uspe\u0161no razigrali kar po\u0161teno napihnjeno petkovo ob\u010dinstvo. Za njimi pa je Rambo Amadeus<\/em> pa\u010d po\u010del to, kar najbolje po\u010dne, z dobro uigranim bendom je odigral izjemen koncert, morda ne ravno v kontekstu \u201enove\u201c muzike, ki naj bi jo negovala Sajeta, vendar pa se nad videnim in sli\u0161anim nikakor ne gre prito\u017eevati. V soboto smo bili najprej pri\u010da nastopu, ki je pri piscu te recenzije zbujal velika pri\u010dakovanja, saj kombo Octex, Dojaja in Electrosaurus<\/em>, zdru\u017een pod imenom Ago Tela,<\/em> \u017ee sam po sebi obljublja dovolj. Na odru sta se jim pridru\u017eila \u0161e Peter Mihelich<\/em> na klaviaturah in\u00a0 Matej Magajne<\/em> na kitari. Visoka pri\u010dakovanja pa se niso izpolnila, morda so bila pa\u010d zgre\u0161ena, vendar pa je precej klubsko\/plesno orientiran in enoli\u010den nastop z le redkimi zanimivej\u0161imi ritmi\u010dnimi ekskurzijami in neizkori\u0161\u010denimi gostujo\u010dimi glasbeniki pustil nekoliko grenak vtis. Podobno povpre\u010dno so nam zaigrali tudi zaklju\u010dni Keckec<\/em> in Acid Folk Orchestra<\/em> iz Srbije, ki kljub dobrim in\u0161trumentalnim nastavkom in karizmi pred mikrofonom predvsem po avtorski strani ne upravi\u010dujejo ravno primerjav s Tomom Waitsom<\/em>, vendar pa spet sledi, da so korektna zasedba, ki odigra svoj material, kot mu to gre, je bil pa tudi tu, kakor velja za oba zadnja dneva v celoti, obiskovalcu vseh petih dni leto\u0161nje Sajete pu\u0161\u010den vtis nekega otipljivega manka inovativnej\u0161ih pristopov in drznej\u0161ih muzik.<\/p>\n

Poleg glasbenega programa je tudi leto\u0161nja Sajeta seveda obsegala \u0161e dnevni program kreativnih delavnic (dve kiparski, glasbena\/tolkalska, foto-video, multimedijska ter otro\u0161ki glasbena in lutkovna), ki so svojo prilo\u017enost predstavitve dobile v soboto zve\u010der in so se izkazale kot o\u010ditno uspe\u0161ne, ter program izbranih predavanj in ene razstave. Predavanje ve\u010d tujih predavateljev o razvoju elektronske glasbe je dokaj iz\u010drpno predstavilo vse bistvenej\u0161e zgodovinske etape tega projekta v teku, nekoliko manj so se dotaknili zadnjega obdobja digitalnih medijev itd., v druga\u010dni lu\u010di pa je potekalo predavanje mladega Andra\u017ea Je\u017ea \u2013 Frank Zappa in \u201eresna\u201c glasba<\/em>, ki je glede na okoli\u0161\u010dine posre\u010deno in dovolj informativno predstavil nekatere izbrane aspekte diskografije Franka Zappe in Mothers of Invention<\/em> ter tako pospremil \u201erazstavo ovitkov plo\u0161\u010d Franka Zappe in Mothersov\u201c, naslovljeno \u201eWe’re only in it for the money\u201c<\/em>, ki je bila na voljo za ogled skozi celoten festival v Tolminski knji\u017enici.<\/p>\n

Festival Sajeta je tudi tokrat ohranil svoj sloves edinstvenega dogodka na najprivla\u010dnej\u0161em prizori\u0161\u010du dale\u010d naokoli. Nekoliko manj ambiciozen glasbeni program je bil verjetno posledica pomanjkanja sredstev in bolj razdrobljene organizacije, kot je bilo to kdaj v preteklosti, vendar pa razlike kljub vsemu niso velike niti odbijajo\u010de. Sajeta bo jedro privr\u017eencev gotovo ohranila tudi do naslednje edicije, ki se je tako \u017ee lahko nadejamo. Morda bi glasbeni program prejel piko na i, \u010de prvi dan svojega nastopa ne bi zaradi te\u017eav z opremo odpovedal Guido Moebius<\/em> in \u010de bi se uresni\u010dile \u0161e zgodnje napovedi prihoda italijanskega inovatorja Giuseppeja Ielasija<\/em>, ki bi \u017ee sicer\u0161nji dober program le \u0161e obogatila. Vendar pa naj kaj ostane \u0161e za v prihodnje in naj bo naslednja Sajeta vsaj tako dobra, a druga\u010dna.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Recenzija 11. Kreativnega tabora Sajeta…<\/p>\n","protected":false},"author":24,"featured_media":834,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5],"tags":[],"class_list":["post-833","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/833","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/24"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=833"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/833\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":838,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/833\/revisions\/838"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/834"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=833"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=833"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=833"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}