<\/p>\n
<\/p>\n
Na tretji koncert zlatega abonmaja v koncertni sezoni 2013\/14 je v Ljubljano pripotovala \u010ce\u0161ka filharmonija<\/i>, znameniti \u010de\u0161ki orkester, ki sicer domuje v pra\u0161ki dvorani Rudolfinum. Od leta 2012 je njihov \u0161ef dirigent Ji\u0159\u00ed B\u011blohl\u00e1vek. <\/i>Nasledil je legendarna imena kot so Rafael Kubel\u00edk, V\u00e1clav Talich in Vladimir A\u0161kenazi. Orkester je v navezi z gostujo\u010dim solistom, pianistom Nikolajem Luganskim, pri\u010dakovano nastopil z rusko-\u010de\u0161kim programom.<\/span><\/p>\n \u017de od za\u010detka je bila zanimiva postavitev orkestra. \u010ce jo primerjamo s tak\u0161no, kot smo je vajeni pri nas, so mesta zamenjali kontrabasi in timpani oz. tolkala. Priro\u010dna primerjava so pri tak\u0161ni postavitvi na primer Dunajski filharmoniki, ki imajo kontrabase prav tako postavljene v zadnji (ravni) vrsti, kar zanimivo vpliva tudi na zvo\u010dno sliko, ki dose\u017ee poslu\u0161alca. Zvok godalne sekcije \u010ce\u0161ke filharmonije je bil pri\u010dakovano \u017elahten in poln. Gre pa\u010d za druga\u010dno godalno \u0161olo in celo koncertni list je obljubljal orkester, ki “s svojim toplim, blagoglasnim zvokom navdu\u0161uje ob\u010dinstvo vsega sveta”, \u010deprav mu ne tako spretni pihalna in trobilna sekcija (z izjemami) odvzameta nekaj leska.<\/span><\/p>\n Najprej smo prisluhnili Rahmaninovemu Koncertu za klavir in orkester \u0161t. 2 v c-molu<\/i>, op. 18. \u017delel bi si, da bi timpanist izbral tr\u0161e palice, kar bi nedvomno pripomoglo k artikulaciji in bolj uravnote\u017eeni prisotnosti v orkestrski zvo\u010dni sliki. Ruski pianist Luganski je zelo spreten, na trenutke nedvomno virtuozen, a njegovo ob\u010dasno precej mehani\u010dno igranje in tr\u0161i, bolj tog, izrazito ritmi\u010den in “metronomski” pristop k materialu marsikomu zapusti me\u0161ane ob\u010dutke. Ve\u010d lirizma je solist pri\u010dakovano prikazal v po\u010dasnem stavku (pojavile so se tudi te\u017eave z razgla\u0161evanjem klavirja, morda povezanim z omenjenim pianistovim pristopom), v zadnjem pa sem bil navdu\u0161en nad serijo resni\u010dno tihih in odli\u010dno izvedenih udarcev na par \u010dinel (katerih izvedba je v praksi zelo zahtevna in pogosto ponesre\u010dena) ob spremljavi tremola timpanov. Finale je s \u0161iroko, zanosno izvedeno melodijo godalne sekcije dal slutiti, kako bi zvenelo, \u010de bi igrali slavni koncert \u010cajkovskega. Luganski je z briljantnim zaklju\u010dkom navdu\u0161il razprodano Gallusovo dvorano. Koncertu je prisluhnil tudi na\u0161 cenjeni dirigent Uro\u0161 Lajovic.<\/span><\/p>\n Malo simfonij je resni\u010dno tako priljubljenih, kot je 9. simfonija\u00a0 <\/span>v e-molu<\/i>, op. 95 Anton\u00edna Dvo\u0159\u00e1ka<\/i>, ki ji je skladatelj pripisal zgovorni podnaslov ‘Iz novega sveta’<\/i>. Najbolj znano \u010de\u0161ko simfonijo sem v \u017eivo nazadnje poslu\u0161al pred skoraj petimi leti, ko sta jo v okviru Festivala Ljubljana prav tako izvedla \u010de\u0161ki orkester in dirigent, Pra\u0161ki simfoniki in Ji\u0159\u00ed Kout, prete\u017eno medla izvedba pa ni navdu\u0161ila (gl. Musko 9\u201310\/2009, str. 61). Tokrat je bilo vendarle bolje. Omeniti velja tudi, da sta pri\u010dujo\u010da orkester in dirigent ravno dobro posnela celoten cikel Dvo\u0159\u00e1kovih simfonij, ki bo pri zalo\u017ebi Decca iz\u0161el letos. \u010ce sem \u017ee pri Rahmaninovu za\u010del s timpanistom, naj se tu ponovim \u2013 part je pri Dvo\u0159\u00e1ku namre\u010d igral drug glasbenik (z ob\u010dasno neprijetnim, preve\u010d topim in zadu\u0161enim tonom), kar je bila precej nenavadna poteza. Zanimivo, da ji je dirigent o\u010ditno prikimal. Zamenjala sta se na primer tudi prvi flavtist in klarinetist. V prvem stavku je bila po sicer preglasnem uvodu (namesto predpisanega pp<\/i> godal in pihal smo sli\u0161ali bolj p-mp<\/i>) jasna in pohvalna dirigentova pozornost do detajlnih isker in izpeljav posameznih fraz, ki pogosto umanjkajo, tokrat pa so bile vsekakor prisotne. Made\u017e, ki ga je ob za\u010detku drugega stavka zapustil ponesre\u010den nastavek trobilnega akorda, je kaj kmalu izbrisal zelo soliden solist na angle\u0161kem rogu, ki je v znano lepoto melanholi\u010dne melodije uspe\u0161no prelil tudi nekaj \u0161irine \u010de\u0161ke du\u0161e, kot jo vzor\u010dno sli\u0161imo na primer v Smetanovi Moji domovini. Zmotili so le \u0161e preglasni pizzicati kontrabasov (Poco meno mosso; v partituri vendarle zgolj pp<\/i>!). Triangel je bil v spretno skercoznem tretjem stavku ob\u010dasno preglasen, pa tudi igran precej grobo, brez ob\u010dutka in nenazadnje sed\u00e9, kar je neprimerno, razen \u010de resni\u010dno ne gre druga\u010de. \u0160e najuspe\u0161nej\u0161i je bil zadnji stavek, odigran z dobr\u0161no mero zanosa in zmagovite energije.<\/span><\/p>\n Po navdu\u0161enju, ki je sledilo, je B\u011blohl\u00e1vek pridal \u0161e kar tri dodatke, na primer Smetanovo Sko\u010dn\u00f3 in enega od Dvo\u0159\u00e1kovih Slovanskih plesov. Po mojem mnenju vendarle preve\u010d, saj se je koncert ob poznem za\u010detku \u010dasovno po\u0161teno raztegnil. Po tretjem dodatku pa so za\u010deli poslu\u0161alci “v strahu”, da ne bi sli\u0161ali \u0161e \u010detrtega, \u017ee kar mno\u017ei\u010dno zapu\u0161\u010dati dvorano. Vedeti je treba, kdaj je dovolj, morda toliko bolj v zlatem abonmaju. V tem smislu je bil tokratni koncert solidno umerjen, a brez posebnih prese\u017ekov. Mogo\u010de je namre\u010d \u2013 sploh pri Dvo\u0159\u00e1ku \u2013 iti \u0161e vi\u0161je.<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 12. februar 2014 – Ji\u0159\u00ed B\u011blohl\u00e1vek, dirigent in Nikolaj Luganski, klavir<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":8370,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-8369","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8369","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=8369"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8369\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8372,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/8369\/revisions\/8372"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/8370"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=8369"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=8369"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=8369"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}